Pulj
Pulj Pula | |||
---|---|---|---|
Mesto in občina | |||
Pulj | |||
| |||
Koordinati: 44°52′30″N 13°51′00″E / 44.87500°N 13.85000°E | |||
Država | Hrvaška | ||
Županija | Istrska | ||
Upravljanje | |||
• župan | Filip Zoričić (neodvisen) | ||
• zavetnik mesta | Sveti Tomaž | ||
Površina | |||
• Skupno | 51,65 km2 | ||
Nadm. višina | 30 m | ||
Prebivalstvo (2021)[1] | |||
• Skupno | 52.220 | ||
• Gostota | 1.000 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Poštna številka | 52100 Pula | ||
Omrežna skupina | +385 (0) 52 | ||
Avtomobilska oznaka | PU | ||
Spletna stran | www |
Pulj (hrvaško Pula, italijansko Pola, istriotsko Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Pula) z okoli 52.000 prebivalci (2021; 1991 še preko 60.000), ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta. Pulj je največje mesto in sedež in nekaterih uradov Istrske županije (njen formalni sedež je sicer v Pazinu), Univerze Juraja Dobrile, Istrskega narodnega kazališta (gledališča), luške kapitanije za hrvaško Istro in drugotni (konkatedralni) sedež rimskokatoliške Poreško-Puljske škofije.
Leži na jugu istrskega polotoka, v dobro zaščitenem zalivu , kjer je mdr. znana puljska ladjedelnica Ladjedelnica Uljanik.
Pulj je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske manjšine v Istri.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Italijansko ime Pola izhaja iz rimskega imena Provincia Iulia Pola Polentia Herculanea.
Opis in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Pulj je znan po svojem blagem podnebju, mirnem morju in lepi naravi. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva in turizma. Pulj je administrativno središče Istre že od rimskih časov.
Mesto je poznano po dokaj ohranjenih rimskih zgradbah, od katerih je najbolj znan amfiteater oz. (Puljska) Arena iz prvega stoletja, ki je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Od leta 1859 do razpada avstro-ogrske monarhije 1918 je bil Pulj glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice, hkrati pa tudi zelo pomembna ladjedelnica, v katerih so gradili avstrijske vojne ladje.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
3628 | 10601 | 25390 | 31498 | 36143 | 59498 | 38591 | 44219 | 20812 | 28259 | 37099 | 47156 | 56153 | 62378 | 58594 |
Mesto v ožjem področju šteje 67.000 prebivalcev, bližnja okoliška področja pa naseljuje še dodatnih 40.000 ljudi, kar predstavlja večino istrskega prebivalstvata, tako da spada tudi med največja hrvaška mesta.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2022.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.