Pojdi na vsebino

Benečanka

Hiša Benečanka
Benečanka
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Lega v Sloveniji
LegaUlica IX. korpusa 2, Piran
Občina Piran
Koordinati45°31′44.47″N 13°34′6.3″E / 45.5290194°N 13.568417°E / 45.5290194; 13.568417
Zgrajenosredina 15. stoletja
RKD št.514 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP10. december 1983

Benečanka je ljudski naziv za hišo, ki stoji na vogalu Tartinijevega trga v Piranu, na stičišču z Ulico IX. korpusa. Predstavlja najlepši primerek beneškogotske arhitekture v Piranu in je najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu.

Videz

[uredi | uredi kodo]

Njeno zunanjost krasijo izjemno lepo oblikovani arhitekturni členi in bogato kamnito okrasje. Najizrazitejši je vogalni gotski balkon. Med oknoma drugega nadstropja je vzidana kamnita plošča s stoječim levom, ki med šapama drži napis z reklom: Lasa pur dir (Pusti, naj govorijo). Pod levom je grb z inicialo B. Od leta 1957 do leta 2016 je imela stavba rdeč omet, to barvo je določil arhitekt Edo Mihevc, pred tem in pozneje pa belega z rahlo opečnatim pridihom. Odločitev konservatorjev za ponovno uvedbo bele barve ob obnovi fasade so kritizirali številni meščani.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Stavba je bila zgrajena sredi 15. stoletja, njeni naročniki pa so izhajali iz družine Del Bello, ki je sodila med premožnejše piranske patricije. Po napisu je stavba dobila vzdevek Lasa pur dir, okoli nje pa se je spletla tudi posebna zgodba, po kateri naj bi se mlado piransko dekle zaljubilo v bogatega beneškega trgovca. Zlobni piranski jeziki so dekletu grenili življenje v času izvoljenčeve odsotnosti. Ker se mu je venomer pritoževala nad verbalnim nasiljem, ki ga je morala prenašati, si je šaljivi trgovec nekaj izmislil. Na hišo, kjer sta se dobivala, je dal v posmeh vsem opravljivcem vzidati kamnito ploščo z že omenjenim napisom, ki stoji še danes.

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 514«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]