Pojdi na vsebino

Novigrad, Istra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Novigrad
Naselje in občina
Zastava Novigrad
Zastava
Grb Novigrad
Grb
Novigrad se nahaja v Hrvaška
Novigrad
Novigrad
Položaj Novigrada na Hrvaškem
Koordinati: 45°19′00″N 13°33′50″E / 45.31667°N 13.56389°E / 45.31667; 13.56389
Država Hrvaška
Županija Istrska
Upravljanje
 • županAnteo Milos
 • zavetnik mestaSveti Pelagij
Nadm. višina
4 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno2.292
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52466 Novigrad
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.novigrad.hr
Mestna plaža.

Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo. Upravno območje mesta na severu sega vse do zaliva Dajla (vključuje južno obalo), na jugu pa do reke Mirne ob njenem izlivu v morje pri naselju Antenal.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Novigrad leži na zahodni obali Istrskega polotoka, južno od Umaga, ob cesti, ki povezuje Novigrad s Porečem, od katerega je oddaljen okoli 16 km. S severne strani ga zapira zatok reke Mirne ki se tu izliva v Jadransko morje. Mesto/občina Novigrad obsega površino 27 km² in meji na severu in vzhodu na občino Brtonigla, na jugovzhodu pa na občino Tar.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Rimsko mesto, ki je stalo na širšem območju današnjega Novigrada, se omenja že v 6. stol. pod imenom Neopolis. Tako se imenuje, ker so ga ustanovili prebivalci Emone (današnje Ljubljane) ki so zbežali pred napadi Hunov, zato so novo mesto imenovali včasih kar Emon(i)a, kakor se imenuje tudi eden od novigrajskih hotelov, kasneje pa Civitas Nova kot nasprotje "stari"-celinski Emoni.[navedi vir]

Današnji Novigrad, ki se je v srednjem veku razvil na otočku pred obalo in se v 18. stol. spojil s kopnim, je bil od 1270 v beneški posesti na Jadranu. Več stoletij je bil sedež škofije. Leta 1687 so mesto opustošili Turki. Zatem so mesto obnovili, tako da je ohranil svojo srednjeveško urbano strukturo z ozkimi zavitimi uličicami. Delno je ohranjen tudi sistem srednjeveških fortifikacij. Bazilika sv. Pelagija, ki je bila zgrajena v 8. stol., in je bila temeljito prezidana v 15. in 16. stol., ima pod prezbiterijem poznoromansko kripto. Mestna loža in nekatere druge stavbe so zgrajene v gotskem slogu. V hiši Urizzi je lapidarij z zbirko antičnih in srednjeveških fragmentov. Novigrad je bil najjužnejše mesto v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega južna meja je potekala po reki Mirni, po letu 1954 pa je bil priključen (republiki) Hrvaški kot delu jugoslovanske federacije.

Marina Novigrad in Marina Nautika

[uredi | uredi kodo]

Naselje ima manjše pristanišče in dve marini. Marina Novigrad ima 70 privezov v morju in 40 mest na kopnem, 5 tonsko dvigalo ter 30 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je do 2,2 m.

Marina Nautika ima 364 privezov v morju in 100 mest na kopnem ter 80 tonsko premično dvigalo. Globina morja na sidriščih je od 5 do 3 m. Privez je mogoč tudi na okoli 90 m dolgem valobranu, na koncu katerega stoji svetilnik. Nazivni domet svetilnika je 6 morskih milj.

Naselja

[uredi | uredi kodo]

Mestna občina Novigrad poleg samega Novigrada obsega še štiri samostojna naselja: Antenal, Bužinija (Businia), Dajla (Daila) in Mareda ter več manjših zaselkov ali delov naselij: Pineta, Konstanjija, Karpinjan, Tere/Terre, Saini /Šajini (predmestji Novigrada), Sv. Benedikt/San Benedetto, Fermići, Zidine/Žedina, Šaini/Saini, Salvela/Salvella, Stancija Fava, Kršin, Filipac, Paolija, Sv. Servul/San Servolo, Strada Kontesa, Belveder, Stancija Bružada, Terre, Rivarella, Stancija Rosello.

Občina se teritorialno deli na 4 krajevne odbore: Novigrad I in II, Bužinija in Dajla.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Novigrad kot mesto je v precejšni meri ohranil starodavni videz z značilnimi ozkimi ulicami, majhnimi trgi, številnimi starimi zgradbami v gotskem, renesančnem in baročnem slogu. Med najpomembnejšimi zgodovinskimi spomeniki je stolnica. V mestecu se je ohranilo tudi nekdanji obzidje z dvema okroglima stolpoma.

V Novigradu sta tudi dva muzeja:

  • Muzej Gallerion Novigrad - muzej pomorstva ter vojnega ladjevja in vojskovanja (K.u.k Marine in novejših), ki ga je tam uredil Sergio Gobbo, oblikovalec italijanskega rodu iz Izole
  • Lapidarium, Novigrad

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
1303 1404 1277 1372 1520 1645 2221 1502 1476 1115 1393 1710 1930 2522 2629 2622 2292

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]