Lockheed L-1011 TriStar
| L-1011 TriStar | |
|---|---|
 | |
| Gulf Air L-1011-200 TriStar na letališču London Heathrow leta 1983 | |
| Vloga | Širokotrupno reaktivno potniško letalo |
| Proizvajalec/-ci | Lockheed Corporation |
| Krstni polet | 16. november 1970 |
| Predstavljen | 26. april 1972 |
| Status | V uporabi |
| Glavni uporabniki | British Airways Trans World Airlines (historical) Delta Air Lines (historical) Askari Aviation |
| Izdelovan | 1968–1984 |
| Število izdelanih | 250 |
| Različice | Lockheed TriStar (RAF) Stargazer (aircraft) |
Lockheed L-1011 TriStar, kratko L-1011 ali TriStar, je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško letalo ameriškega proizvajalca Lockheed. L-1011 je bilo tretje širokotrupno potniško letalo za Boeingom 747 in McDonnellom Douglasom DC-10. Ima kapaciteto do 400 sedežev in dolet 7400 kilometrov. Letalo za pogon uporablja tri turboventilatorske motorje Rolls-Royce RB211, dva na krilih in enega v sredini (repu). Repni motor ima S-dovod za zrak. Letalo ima možnost avtomatskega pristanka (Autoland).
L-1011 TriStar so naredili v dveh različicah, v prvi različici L-1011-1 je prvič poletel novembra 1970 in vstopil v uporabo pri nekdanji ameriški družbi Eastern Air Lines 972. Druga, krajša različica L-1011-500 je prvič poletel leta 1978 in vstopil v uporabo pri letalski družbi British Airways leto pozneje. Originalni TriStar je imel tudi verzijo z večjo vzletno težo L-1011-100 ter pozneje še L-1011-250. Verzijo L-1011-1 so pozneje preuredili v bolj težka letala verzij L-1011-50 in L-1011-150.
Uporablja se tudi prirejena verzija letala Stargazer, ki med letom izstreljujeo vesoljsko raketo Pegasus. Pegasus je težka 23.000 kilogramov in lahko pošlje v orbito 440 kilogramov.
Tehnične specifikacije
[uredi | uredi kodo]| L-1011-1 | L-1011-200 | L-1011-500 | |
|---|---|---|---|
| Posadka | 3 | ||
| Kapaciteta sedežev | 400 (1-razred) 256 (mešano) |
330 (1-razred) 246 (mešano) | |
| Širina kabine (znotraj) | 18 ft 11 in (5,77 m) | ||
| Dolžina | 54,17 m | 50,05 m | |
| Razpon kril | 47,35 m | 50,09 m | |
| Višina | 55 ft 4 in (16,87 m) | ||
| Površina kril | 321,1 m2 | 329,0 m2 | |
| Maks. vzletna teža MTOW | 430.000 lb (200.000 kg) | 466.000 lb (211.374 kg) | 510.000 lb (231.332 kg) |
| Maks. pristajalna teža MLW | 358.000 lb (162.386 kg) | 368.000 lb (166.922 kg) | 368.000 lb (166.922 kg) |
| Operacijska prazna teža | 241.700 lb (110.000 kg) | 248.400 lb (113.000 kg) | 245.400 lb (111.000 kg) |
| Maks. hitrost | Mach 0,95 (Max continuous speed = Mach 0,90)[1] | ||
| Potovalna hitrost |
520 vozlov (963 km/h; 598 mph) | 515 vozlov (954 km/h; 593 mph) | 525 vozlov (972 km/h; 604 mph) |
| Hitrost izgube vzgona pri MLW, z zakrilci in izpuščenim podvozjem |
108 vozlov (200 km/h; 124 mph) | 110 vozlov (204 km/h; 127 mph) | 114 vozlov (211 km/h; 131 mph) |
| Dolet pri maks. tovoru | 2.680 nmi (4.963 km; 3.084 mi) | 3.600 nmi (6.667 km; 4.143 mi) | 5.345 nmi (9.899 km; 6.151 mi) |
| Dolet z maks. gorivom | 4.250 nmi (7.871 km; 4.891 mi) | 4.935 nmi (9.140 km; 5.679 mi) | 6.090 nmi (11.279 km; 7.008 mi) |
| Največja višina leta | 42.000 ft (12.800 m) | 43.000 ft (13.100 m)[2] | |
| Motorji (×3) | Rolls-Royce RB.211-22 | Rolls-Royce RB.211-524B | |
| Potisk motorjev (×3) | 42.000 lbf (187 kN) | 50.000 lbf (222 kN) | |
| Kapaciteta goriva | 23.814 US gal (90.150 l | 26.502 US gal (100.320 l) | 31.642 US gal (119.780 l) |
Viri: Jane's All The World's Aircraft 1982–83[3] except where stated
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Stargazer
- Airbus A300
- Airbus A310
- Boeing 767-400ER
- Iljušin Il-96
- McDonnell Douglas DC-10
- McDonnell Douglas MD-11
Sklici in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ "L-1011 TriStar Model Specification." Lockheed, Burbank Doc No. LR 20111, April 15, 1975.
- ↑ "FAA Type Certificate Data Sheet A23WE." FAA. Retrieved: July 16, 2011.
- ↑ Taylor 1982, pp. 405–406.
- Birtles, Phillip. Lockheed L-1011 TriStar (Airliner Color History). St. Paul: Minnesota: Motorbooks Intl., 1998. ISBN 978-0-7603-0582-9.
- Boyne, Walter J. Beyond the Horizons: The Lockheed Story. New York: St. Martin's Press, 1998. ISBN 978-0-312-19237-2.
- Bright, C. D. The Jet Makers: The Aerospace Industry from 1945 to 1972. Lawrence, Kansas: University Press of Kansas, 1978. ISBN 0-7006-0172-4.
- Donald, David, ur. (1997). The Complete Encyclopedia of World Aircraft. New York: Barnes & Noble Books. COBISS 114035712. ISBN 0-7607-0592-5.
- Frawley, Gerard (2002). The International Directory of Military Aircraft. Aerospace Publications Pty Ltd. ISBN 1-875671-55-2.
- Ingells, D. J. L-1011 TriStar and the Lockheed Story. Blue Ridge Summit, Pennsylvania: TAB-Aero. 1973. ISBN 978-0-8168-6650-2.
- Job, Macarthur. "Chapter 12: Hey - what's happening here?". Air Disaster Volume 1. Fyshwick, ACT, Australia: Aerospace Publications Pty Ltd., 1994 ISBN 1-875671-11-0.
- Newhouse, John. The Sporty Game: The High-Risk Competitive Business of Making and Selling Commercial Airliners. New York: Alfred A. Knopf, 1982. ISBN 978-0-394-51447-5.
- Pugh, Peter. The Magic of a Name: The Rolls-Royce Story, Part Two: The Power Behind the Jets. London: Icon Books, 2001. ISBN 1-84046-284-1.
- Taylor, John W. R. (1982). Jane's All The World's Aircraft 1982–83. London: Jane's Yearbooks. ISBN 0 7106-0748-2.
- Yenne, Bill (1987). Lockheed. New York: Crescent Books. ISBN 0-517-60471-X.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- L-1011 page on airliners.net
- NMedia.com L1011 Tribute video Arhivirano 2008-06-27 na Wayback Machine.
- "Presenting the Lockheed L-1011" a 1967 Flight article
