Južnoslovanski jeziki

Južnoslovanski jeziki
Geografska porazdelitev	Vzhodna Evropa
Lingvistična klasifikacija	indoevropski baltoslovanski slovanski Južnoslovanski jeziki
Podrazdelitve	vzhodni južnoslovanski zahodni južnoslovanski
ISO 639-5	zls
Države kjer je južnoslovanski jezik narodni jezik

Južnoslovanski jeziki: politični zemljevid

  slovenščina

  hrvaščina

  bosanščina

  črnogorščina

  srbščina

  makedonščina

  bolgarščina

Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov. Južnoslovanske jezike govori približno 28 milijonov govorcev, pretežno na ozemlju Balkana. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo.

Južnoslovanski jeziki so od drugih slovanskih jezikov ločeni s pasom nemškega, madžarskega in romunskega jezika.

Prvi pisani južnoslovanski jezik je bila starocerkvenoslovanščina v 9. stoletju. Temeljila naj bi na narečju, ki se je takrat govorilo v okolici Soluna. Kot liturgični jezik se starocerkvenoslovanščina še danes uporablja v ruski pravoslavni cerkvi in v nekaterih južnoslovanskih pravoslavnih cerkvah.

Razvrstitev južnoslovanskih jezikov

Južnoslovanski jeziki: dialektični kontinuum

indoevropski jeziki

slovanski jeziki (okoli 317 milijonov govorcev)

južnoslovanski jeziki

vzhodna veja južnoslovanskih jezikov

bolgarščina (ok. 8,5 mio. govorcev)

makedonščina (ok. 1,8 mio. govorcev)

stara cerkvena slovanščina †

zahodna veja južnoslovanskih jezikov

bosanščina (ok. 2 mio. govorcev)

črnogorščina (ok. 0,3 mio. govorcev)

hrvaščina (dialekti: čakavščina,kajkavščina,štokavščina) (ok. 6,5 mio. govorcev)

slovenščina (ok. 2 mio. govorcev)

srbščina (ok. 9 mio. govorcev)

Posamezna osamosvojena južnoslovanska narečja

• Bolgarska narečja in regionalni jeziki

1. Banatska bolgarščina (ok. 15 tis. govorcev) – govorijo v Romuniji (Transilvanija) in Srbiji (Vojvodina)
2. Besarabska bolgarščina (ok. 200 tis. govorcev) – govorijo v Moldaviji (vzhodna pokrajina) in Ukrajini
3. Šopščina – bolgarska etnična skupina Šopi govorijo v Osrednji Bolgariji

• Hrvaška narečja

1. Gradiščanščina (ok. 50-70 tis. govorcec) – govorijo na Madžarskem in v Avstriji. Na Gradiščanskem in v Železni županiji poučni jezik
2. Moliščina (ok. 5000 govorcev) – govorijo v Italiji, v Molizu
3. Krašovanščina – govorijo v Romuniji (Transilvanija)

• Slovenska narečja

1. Prekmurščina (ok. 80 tis. govorcev) – v Prekmurju in v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Nekoč to je bil poučni, tiskarni in liturgijski jezik Ogrskih Slovencev
2. Rezijanščina (ok. 1500-3000 govorcev) – v Italiji, v Reziji

• Srbska narečja

1. Užiščina (ok. 80 tis.) – v Zahodni Srbiji.

Sporna narečja

• Bunjevščina – dve teoriji sta: srbsko ali hrvaško narečje. Bunjevci so rimokatoličani in ali imajo za Hrvate ali za Srbe. Govorijo jo v Vojvodini.
• Slovanska narečja v Grčiji – v Grški Makedoniji (Egejska Makedonija) jih govorijo
• Torlaščina – v Bolgariji, Srbiji in na Kosovu govorijo narečje, ki je mešanica ali vmesni člen med srbskim in bolgarskim jezikom, zato je težko opredeliti, ali gre za srbsko ali bolgarsko narečje.
• Šok(a)ščina – sorodnik bunjevščine, tudi katoličani so njeni govorci, in se imajo za Hrvate ali za Srbe (Šokci).