Pojdi na vsebino

Berlin

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Berlin (razločitev).
Berlin
glavno mesto, deženo središče in občina
reka Spree, Muzejski otok in Berlinski TV stolp v sredini
Berlinski steber zmage
Palača Charlottenburg
Rdeča mestna hiša
Brandenburška vrata
Reichstag
Berlinska stolnica
Potsdamski trg
Zastava Berlin
Zastava		Grb Berlin
Grb
Berlin se nahaja v Nemčija
Berlin
Berlin
Koordinati: 52°31′12″N 13°24′18″E / 52.52000°N 13.40500°E / 52.52000; 13.40500
DržavaNemčija
DeželaBerlin
Upravljanje
 • TeloAbgeordnetenhaus Berlin
 • ŽupanKai Wegner (CDU)
Površina
 • mesto / dežela891,3 km2
 • Urbano
3.743 km2
 • Metropolitansko obm.
30.546 km2
Nadm. višina
34 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • mesto / dežela3.850.809
 • Gostota4.126 preb./km2
 • Urbano4.890.363
 • Urbana gostota1.195 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.6.144.600
 • Metropolitanska gostota201 preb./km2
DemonimiBerlinčan/ka
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
Omrežna skupina030
GeocodeNUTS Region: DE3
Koda ISO 3166DE-BE
Avtomobilska oznakaB
BDP€179,4 mrd (2022)[4]
GRP per capita€46.588 (2022)
HDI (2019)0,964[5]
very high · 2nd of 16
Spletna stranberlin.de

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev[6] (urbano območje šteje 4,4 milijone[2][7]) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi.

Mesto leži ob rekah Spree, ki se izliva v reko Havel v zahodnem okrožju Spandau. Mesto vključuje jezera v zahodnih in jugovzhodnih okrožjih, med katerimi je največje Jezero Müggelsee. Približno eno tretjino mestnega območja sestavljajo gozdovi, parki in vrtovi, reke, kanali in jezera.

Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi in je druga največja metropolitanska regija v Nemčiji za regijo Rhine-Ruhr in šesta največja metropolitanska regija glede na BDP v Evropski uniji.[8]

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn, ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Berlin je tudi dom treh območij svetovne dediščine: Muzejski otok, Palače in parki v Potsdamu in Berlinu ter Berlinska modernistična stanovanjska naselja.[9] Druge znamenitosti so Brandenburška vrata, stavbo Reichstaga, Potsdamer Platz, spomenik umorjenim Judom v Evropi in Spomenik Berlinskemu zidu. Berlin ima številne muzeje, galerije in knjižnice.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinske prelomnice

Mejna grofija Brandenburg 1237–1618
Brandenburg-Prusija 1618–1701
Kraljevina Prusija 1701–1867
Nemško cesarstvo Severnonemška konfederacija 1867–1871
 Nemško cesarstvo 1871–1918
 Weimarska republika 1918–1933
 Tretji rajh 1933–1945
Nemčija med letoma 1945 in 1949
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Nemška demokratična republika 1949–1990
 Nemčija 1990–danes

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Berlin leži v severovzhodni Nemčiji. Večina mest in vasi v severovzhodni Nemčiji nosi slovanska imena. Tipična germanizacija za pripone krajevnih imen slovanskega izvora so -ow, -itz, -vitz, -witz, -itzsch in -in, predpone pa Windisch in Wendisch. Ime Berlin ima korenine v jeziku zahodnih Slovanov in je morda povezano s staropolavskim deblom berl-/birl- ('močvirje').[10]

Od dvanajstih berlinskih okrožij jih pet nosi slovansko ime: Pankow, Steglitz-Zehlendorf, Marzahn-Hellersdorf, Treptow-Köpenick in Spandau. Od šestindevetdesetih sosesk Berlina jih dvaindvajset nosi slovansko ime: Altglienicke, Alt-Treptow, Britz, Buch, Buckow, Gatow, Karow, Kladow, Köpenick, Lankwitz, Lübars, Malchow, Marzahn, Pankow, Prenzlauer Berg, Rudow, Schmöckwitz, Spandau, Stadtrandsiedlung Malchow, Steglitz, Tegel in Zehlendorf.

Prazgodovina Berlina

[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejše človeške naselbine na območju sodobnega Berlina so datirane okoli 60.000 pr. n. št. Leta 2000 pr. n. št. so gosta človeška naselja ob rekah Spree in Havel predstavljala kulturo Lausitzer.[11]

12. do 16. stoletje

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Berlina iz leta 1688
Berlinska stolnica (levo) in Berlinska palača (desno), 1900

Zgodnji dokaz srednjeveške naselbine na območju današnjega Berlina so ostanki temeljev hiše iz let 1270 do 1290, ki so jih našli pri izkopavanjih v Berlin Mitte.[12] Prvi pisni zapisi o mestih na območju današnjega Berlina segajo v konec 12. stoletja. Spandau se prvič omenja leta 1197, Köpenick pa leta 1209.[13] Leto 1237 velja za datum ustanovitve mesta.[14] Obe mesti sta sčasoma oblikovali tesne gospodarske in družbene vezi ter izkoristili prednost prav na dveh pomembnih trgovskih poteh, ena je bila znana kot Via Imperii, druga pa je vodila od Bruggesa do Novgoroda. Leta 1307 sta mesti sklenili zavezništvo s skupno zunanjo politiko, njuni notranji upravi pa sta bili še vedno ločeni.[15]

Člani družine Hohenzollern so vladali v Berlinu do leta 1918, najprej kot volilni knezi Brandenburga, nato kot pruski kralji in na koncu kot nemški cesarji. Leta 1443 je Friderik II. Brandenburški začel graditi novo kraljevo palačo v pobratenem mestu Berlin-Cölln. Protesti meščanov proti gradnji so dosegli vrhunec leta 1448 v »Berlinski ogorčenosti« (»Berliner Unwille«).[16] Uradno je palača Berlin-Cölln postala stalna rezidenca brandenburških volilnih knezov Hohenzollernov od leta 1486, ko je na oblast prišel Ivan Ciceron. Berlin-Cölln pa se je moral odreči statusu svobodnega mesta Hanzeatske lige. Leta 1539 so volivci in mesto uradno postali luteranski.[17]

17. do 19. stoletja

[uredi | uredi kodo]

Tridesetletna vojna med letoma 1618 in 1648 je opustošila Berlin. Ena tretjina njegovih hiš je bila poškodovana ali uničena, mesto pa je izgubilo polovico prebivalstva. Friderik Viljem, znan kot veliki volilni knez, ki je leta 1640 nasledil svojega očeta Jurija Viljema kot vladar, je začel politiko spodbujanja priseljevanja in verske strpnosti.[18] S potsdamskim ediktom leta 1685 je Friderik Viljem ponudil zatočišče francoskim hugenotom. Do leta 1700 je bilo zaradi priseljevanja hugenotov približno 30 odstotkov prebivalcev Berlina Francozov. Številni drugi priseljenci so prihajali iz Češke, Poljske in Salzburga.

Berlin je leta 1871 postal prestolnica Nemškega cesarstva in se v naslednjih letih hitro širil.

Od leta 1618 je bila mejna grofija Brandenburg v personalni uniji z vojvodino Prusijo. Leta 1701 je dvojna država oblikovala Prusko kraljestvo, ko se je Friderik III., volilni knez Brandenburga, okronal za kralja Friderika I.. Berlin je postal glavno mesto novega kraljestva in nadomestil Königsberg. To je bil uspešen poskus centralizacije prestolnice v zelo oddaljeni državi in mesto je prvič začelo rasti. Leta 1709 se je Berlin združil s štirimi mesti Cölln, Friedrichswerder, Friedrichstadt in Dorotheenstadt pod imenom Berlin, »Haupt- und Residenzstadt Berlin«.

Leta 1740 je na oblast prišel Friderik II. Veliki, znan kot Friderik Veliki (1740–1786).[19] Pod vladavino Friderika II. je Berlin postal središče razsvetljenstva, vendar ga je med sedemletno vojno za kratek čas zasedla ruska vojska. Po zmagi Francije v vojni četrte koalicije je Napoleon Bonaparte leta 1806 vkorakal v Berlin, vendar je mestu podelil samoupravo.[20] Leta 1815 je mesto postalo del nove province Brandenburg.

Industrijska revolucija je spremenila Berlin v 19. stoletju; gospodarstvo in prebivalstvo mesta sta se močno razširila in postalo je glavno železniško vozlišče in gospodarsko središče Nemčije. Kmalu so se razvila dodatna predmestja in povečala območje in prebivalstvo Berlina. Leta 1861 so sosednja predmestja, vključno s Weddingom, Moabitom in nekaterimi drugimi, vključena v Berlin. Leta 1871 je Berlin postal prestolnica novoustanovljenega Nemškega cesarstva.[21] Leta 1881 je postalo mestno okrožje, ločeno od Brandenburga.

20. do 21. stoletja

[uredi | uredi kodo]

V začetku 20. stoletja je Berlin postal plodna tla za nemško ekspresionistično gibanje. Na področjih, kot so arhitektura, slikarstvo in kinematografija, so bile izumljene nove oblike umetniških slogov. Ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Philipp Scheidemann v Reichstagu razglasil republiko. Leta 1920 je zakon o širšem Berlinu vključil na desetine predmestnih mest, vasi in posesti okoli Berlina v razširjeno mesto. Akt je povečal površino Berlina s 66 na 883 km². Število prebivalcev se je skoraj podvojilo in Berlin je imel okoli štiri milijone prebivalcev. Med obdobjem Weimarja je Berlin doživel politične nemire zaradi gospodarskih negotovosti, postal pa je tudi znano središče bučnih dvajsetih let. Metropola je doživela svoj razcvet kot velika svetovna prestolnica in je bila znana po svojih vodilnih vlogah v znanosti, tehnologiji, umetnosti, humanistiki, urbanističnem načrtovanju, filmu, visokem šolstvu, vladi in industriji. Albert Einstein je v letih, ko je bil v Berlinu, dosegel javno prepoznavnost, leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1933 sta na oblast prišla Adolf Hitler in nacionalsocialistična nemška delavska stranka. Hitlerja je navdihnila arhitektura, ki jo je doživel na Dunaju, in želel si je Nemškega cesarstva z glavnim mestom, ki bi imelo monumentalno celoto. Nacionalsocialistični režim se je v Berlinu lotil monumentalnih gradbenih projektov, da bi z arhitekturo izrazil svojo moč in avtoriteto. Adolf Hitler in Albert Speer sta razvila arhitekturne koncepte za pretvorbo mesta v svetovno prestolnico Nemčije; te niso bile nikoli izvedene.[22]

Vladavina NSDAP je zmanjšala berlinsko judovsko skupnost s 160.000 (ena tretjina vseh Judov v državi) na približno 80.000 zaradi emigracije med letoma 1933 in 1939. Po Kristalni noči leta 1938 je bilo na tisoče mestnih Judov zaprtih v bližnjem koncentracijskem taborišču Sachsenhausen. Od začetka leta 1943 so bili mnogi deportirani v gete, kot je Łódź, ter v koncentracijska taborišča in taborišča uničevanja, kot je Auschwitz.

Berlin je gostil Poletne olimpijske igre 1936, za katere je bil zgrajen olimpijski stadion.[23]

Berlin v ruševinah po drugi svetovni vojni (Potsdamer Platz, 1945)

Med drugo svetovno vojno so bili veliki deli Berlina uničeni med zavezniškimi zračnimi napadi 1943–45 in bitko za Berlin leta 1945. Zavezniki so na mesto odvrgli 67.607 ton bomb in uničili 6.427 hektarjev pozidanega območja. Ubitih je bilo okoli 125.000 civilistov. Po koncu druge svetovne vojne v Evropi maja 1945 je Berlin sprejel veliko število beguncev iz vzhodnih provinc. Zmagovalne sile so mesto razdelile na štiri sektorje, podobno kot Nemčija, ki jo je zasedla zavezništvo, so sektorji zaveznikov iz druge svetovne vojne (ZDA, Združeno kraljestvo in Francija) oblikovali Zahodni Berlin, medtem ko je Sovjetska zveza oblikovala Vzhodni Berlin.[24]

Ameriški in sovjetski tanki drug proti drugemu. Posneto leta 1961 na Checkpoint Charlie
Berlinski zid (naslikan na zahodni strani) je bil pregrada, ki je delila mesto od leta 1961 do 1989

Vse štiri zaveznice iz druge svetovne vojne so si delile upravne odgovornosti za Berlin. Vendar pa je leta 1948, ko so zahodni zavezniki reformo valute v zahodnih območjih Nemčije razširili na tri zahodne sektorje Berlina, Sovjetska zveza uvedla berlinsko blokado na dostopnih poteh v in iz Zahodnega Berlina, ki so v celoti ležale znotraj sovjetskega nadzorovano ozemlje. Berlinski zračni most, ki so ga vodili trije zahodni zavezniki, je to blokado premagal z oskrbo mesta s hrano in drugimi zalogami od junija 1948 do maja 1949.[25] Leta 1949 je bila v Zahodni Nemčiji ustanovljena Zvezna republika Nemčija, ki je sčasoma vključevala vse ameriško, britansko in francosko cono, razen con teh treh držav v Berlinu, medtem ko je bila v Vzhodni Nemčiji razglašena marksistično-leninistična Nemška demokratična republika. Zahodni Berlin je uradno ostal okupirano mesto, vendar je bil kljub geografski izolaciji Zahodnega Berlina politično povezan z Zvezno republiko Nemčijo. Letalski prevoz do Zahodnega Berlina je bil odobren le ameriškim, britanskim in francoskim letalskim prevoznikom.

Padec berlinskega zidu 9. novembra 1989. 3. oktobra 1990 je bil proces združitve Nemčije uradno zaključen

Ustanovitev obeh nemških držav je povečala napetosti hladne vojne. Zahodni Berlin je bil obdan z vzhodnonemškim ozemljem, vzhodna Nemčija pa je razglasila vzhodni del za svojo prestolnico, česar zahodne sile niso priznale. Vzhodni Berlin je vključeval večino zgodovinskega središča mesta. Zahodnonemška vlada se je ustanovila v Bonnu. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija začela graditi berlinski zid okoli zahodnega Berlina, dogodki pa so se stopnjevali do tankovskega spopada pri kontrolni točki Charlie. Zahodni Berlin je bil zdaj de facto del Zahodne Nemčije z edinstvenim pravnim statusom, medtem ko je bil Vzhodni Berlin de facto del Vzhodne Nemčije. John F. Kennedy je imel svoj govor Ich bin ein Berliner 26. junija 1963 pred mestno hišo Schöneberg, ki je v zahodnem delu mesta, in poudaril podporo ZDA Zahodnemu Berlinu. Berlin je bil popolnoma razdeljen. Čeprav je bilo za zahodnjake mogoče preiti na drugo stran prek strogo nadzorovanih kontrolnih točk, je za večino vzhodnjakov potovanje v Zahodni Berlin ali Zahodno Nemčijo prepovedala vlada Vzhodne Nemčije. Leta 1971 je sporazum štirih sil zagotovil dostop do in iz Zahodnega Berlina z avtomobilom ali vlakom skozi Vzhodno Nemčijo.

Leta 1989, s koncem hladne vojne in pritiskom vzhodnonemškega prebivalstva, je 9. novembra padel Berlinski zid, ki je bil nato večinoma porušen. Danes galerija East Side ohranja velik del obzidja. 3. oktobra 1990 sta se oba dela Nemčije ponovno združila in Berlin je ponovno postal združeno mesto. Po padcu berlinskega zidu je mesto doživelo pomemben urbani razvoj in še vedno vpliva na odločitve urbanističnega načrtovanja.

Walter Momper, župan Zahodnega Berlina, je v vmesnem času postal prvi župan ponovno združenega mesta. Mestne volitve decembra 1990 so privedle do tega, da je bil januarja 1991 izvoljen prvi »celoberlinski« župan, ki je prevzel funkcijo januarja 1991, medtem ko sta se ločeni funkciji županov v vzhodnem in zahodnem Berlinu iztekla, in Eberhard Diepgen (nekdanji župan zahodnega Berlin) je postal prvi izvoljeni župan ponovno združenega Berlina. 18. junija 1994 so vojaki iz Združenih držav, Francije in Velike Britanije korakali na paradi, ki je bila del slovesnosti ob umiku zavezniških okupacijskih enot, ki je omogočila ponovno združitev Berlina (zadnje ruske enote so odšle 31. avgusta, medtem ko so končni odhod sil zahodnih zaveznikov je bil 8. septembra 1994). Bundestag (nemški parlament) je 20. junija 1991 izglasoval selitev sedeža nemške prestolnice iz Bonna v Berlin, kar je bilo dokončano leta 1999, v času kanclerstva Gerharda Schröderja.[26]

Leta 2022 prenovljena berlinska palača

Berlinska upravna reforma leta 2001 je združila več okrožij in njihovo število zmanjšala s 23 na 12.

Leta 2006 je bil finale svetovnega prvenstva v nogometu v Berlinu.[27]

Gradnja »Poti po Berlinskem zidu« (Berliner Mauerweg) se je začela leta 2002 in je bila dokončana leta 2006.

V terorističnem napadu leta 2016, povezanem z ISIL, je tovornjak namerno zapeljal na božični sejem (Gendarmenmarkt) poleg spominske cerkve cesarja Viljema, pri čemer je umrlo 13 ljudi, 55 drugih pa je bilo ranjenih.[28]

Leta 2018 je več kot 200.000 protestnikov prišlo na ulice v Berlinu z demonstracijami solidarnosti proti rasizmu kot odgovor na pojav skrajne desničarske politike v Nemčiji.[29]

Letališče Berlin Brandenburg (BER) je bilo odprto leta 2020, devet let pozneje, kot je bilo načrtovano, s terminalom 1, ki je začel obratovati konec oktobra, leti na in z letališča Tegel pa so se končali novembra. Zaradi padca števila potnikov, ki je posledica pandemije COVID-19, so bili objavljeni načrti za začasno zaprtje terminala 5 družbe BER, nekdanjega letališča Schönefeld, z začetkom marca 2021 za največ eno leto.[66] Povezovalna povezava linije U-Bahn U5 od Alexanderplatza do Hauptbahnhofa, skupaj z novima postajama Rotes Rathaus in Unter den Linden, je bila odprta 4. decembra 2020, postaja U-Bahn Museumsinsel pa naj bi bila odprta okoli marca 2021, kar bi dokončalo vse nova dela na U5.

Junija napovedano delno odprtje muzeja Humboldtovega foruma, ki je v rekonstruirani berlinski palači do konca leta 2020, je bilo prestavljeno na marec 2021. 16. septembra 2022 je odprtje vzhodnega trakta, zadnjega dela muzeja Humboldtovega foruma, pomenilo, da je bil muzej Humboldtovega foruma končno dokončan. Postal je trenutno najdražji kulturni projekt v Nemčiji.[30]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Satelitska slika Berlina
Obrobje Berlina je prekrito z gozdovi in številnimi jezeri

Berlin je v severovzhodni Nemčiji, na območju nizko ležečih močvirnih gozdov z večinoma ravnim reliefom, del obsežne severnoevropske nižine, ki se razteza vse od severne Francije do zahodne Rusije. Berliner Urstromtal (ledeniška dolina iz ledene dobe), med nizko planoto Barnim na severu in planoto Teltow na jugu, je nastala s stopljeno vodo, ki je pritekla iz ledenih plošč ob koncu zadnje Weichselove poledenitve. Spree zdaj sledi tej dolini. V Spandauu, okrožju na zahodu Berlina, se Spree izliva v reko Havel, ki teče od severa proti jugu skozi zahodni Berlin. Tok reke Havel je bolj podoben verigi jezer, največji pa sta Tegeler See in Großer Wannsee. Vrsta jezer se izliva tudi v zgornji tok Spree, ki teče skozi Großer Müggelsee v vzhodnem Berlinu.[31]

Precejšnji deli današnjega Berlina se razprostirajo na nizkih planotah na obeh straneh doline reke Spree. Veliki deli okrožij Reinickendorf in Pankow ležijo na planoti Barnim, medtem ko večina okrožij Charlottenburg-Wilmersdorf, Steglitz-Zehlendorf, Tempelhof-Schöneberg in Neukölln leži na planoti Teltow.

Okrožje Spandau leži delno v berlinski ledeniški dolini in delno na nižini Nauen, ki se razteza zahodno od Berlina. Od leta 2015 so hribi Arkenberge v Pankowu na nadmorski višini 122 metrov najvišja točka v Berlinu. Z odlaganjem gradbenih odpadkov so presegli Teufelsberg (120,1 m), ki je bil sam sestavljen iz ruševin iz druge svetovne vojne.[32] Müggelberge na nadmorski višini 114,7 metra je najvišja naravna točka, najnižja pa Spektesee v Spandauu, na nadmorski višini 28,1 metra.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Berlin ima oceansko podnebje (Köppen Cfb), ki meji na vlažno celinsko podnebje (Dfb). Za to podnebje so značilne blage do zelo tople poletne temperature in mrzle, čeprav ne zelo hude zime. Letna količina padavin je skromna.[33]

Pozimi so zmrzali pogoste, med letnimi časi pa so večje temperaturne razlike, kot so značilne za mnoga oceanska podnebja. Poletja so topla in včasih vlažna s povprečnimi visokimi temperaturami 22–25 °C in najnižjimi 12–14 °C. Zime so hladne s povprečnimi visokimi temperaturami 3 °C in najnižjimi od –2 do 0 °C. Pomlad in jesen sta na splošno hladni do blagi. Pozidano območje Berlina ustvarja mikroklimo s toploto, ki jo hranijo mestne stavbe in pločniki. Temperature so lahko v mestu za 4 °C višje kot v okolici.[34] Letna količina padavin je 570 milimetrov z zmernimi padavinami skozi vse leto. Sneženje večinoma pada od decembra do marca. Najbolj vroč mesec v Berlinu je bil julij 1834 s povprečno temperaturo 23,0 °C, najhladnejši pa januar 1709 s povprečno temperaturo −13,2 °C. Najbolj namočen mesec v zgodovini je bil julij 1907, z 230 milimetri padavin, medtem ko so bili najbolj suhi oktober 1866, november 1902, oktober 1908 in september 1928, vsi z 1 milimetrom padavin.[35]

Mestna pokrajina

[uredi | uredi kodo]
Panorama trga Alexanderplatz
Na trgu Bebelplatz je postavljen spomenik Micha Ullmana, ki je zažgal nacistične knjige

Zgodovina Berlina je mestu zapustila policentrično metropolitansko območje in eklektično mešanico arhitekture. Današnji videz mesta je v veliki meri oblikovala nemška zgodovina 20. stoletja.

Zaradi bombardiranja Berlina v drugi svetovni vojni so bile številne stavbe, ki so preživele tako na vzhodu kot na zahodu, v povojnem obdobju porušene. Po ponovni združitvi so bile rekonstruirane številne pomembne dediščinske strukture, kot so Forumom Fridericianum in Berlinska državna opera, palača Charlottenburg, Gendarmenmarkt, Alte Kommandantur in Berlinska palača.

Seznam najvišjih stavb v Berlinu se razprostira po mestnem območju, najdemo jih na primer na Potsdamer Platz, City West in Alexanderplatz.

Več kot eno tretjino mestnega območja sestavljajo zelene površine, gozdovi in voda. Drugi največji in najbolj priljubljen park v Berlinu, Großer Tiergarten, je v samem središču mesta.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]
Panorama trga Gendarmenmarkt, ki prikazuje Konzerthaus Berlin, obkrožen z nemško cerkvijo (levo) in francosko cerkvijo (desno)
Berlinska stolnica na Muzejskem otoku
Berlinski TV stolp (Berliner Fernsehturm)

Fernsehturm (TV stolp) na Alexanderplatzu v Mitteju je s 368 m med najvišjimi stavbami v Evropski uniji. Zgrajen je bila leta 1969 in je viden v večini osrednjih okrožij Berlina. Mesto si lahko ogleda z 204 metrov visokega razglednega dna. Tu se proti vzhodu začenja Karl-Marx-Allee, avenija, obdana z monumentalnimi stanovanjskimi stavbami, zasnovanimi v slogu socialističnega klasicizma. V bližini tega območja je Rotes Rathaus (Rdeča mestna hiša) s svojo značilno arhitekturo iz rdeče opeke. Pred njo je Neptunbrunnen, vodnjak z mitološko skupino Tritonov, poosebitev štirih glavnih pruskih rek, in Neptuna na njegovem vrhu.

Brandenburška vrata so ikonična znamenitost Berlina in Nemčije; stoji kot simbol pestre evropske zgodovine ter enotnosti in miru. Stavba Reichstaga je tradicionalni sedež nemškega parlamenta. V 1990-ih ga je preoblikoval britanski arhitekt Norman Foster in ima stekleno kupolo nad prostorom za seje, ki omogoča prost dostop javnosti do parlamentarnih postopkov in čudovit razgled na mesto.

East Side Gallery je razstava umetnosti na prostem, naslikane neposredno na zadnje obstoječe dele Berlinskega zidu. Je največji preostali dokaz o zgodovinski delitvi mesta.

Gendarmenmarkt je neoklasicistični trg v Berlinu, katerega ime izhaja iz poveljstva slavnega polka Gens d'armes, ki je bil tu v 18. stoletju. Mejita nanj dve podobno oblikovani stolnici, Französischer Dom z razgledno ploščadjo in Neue Kirche. Med obema stoji Konzerthaus (koncertna dvorana), dom Berlinskega simfoničnega orkestra.

Palača Charlottenburg

Na Muzejskem otoku na reki Spree je pet muzejev, zgrajenih od leta 1830 do 1930, in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Obnova in gradnja glavnega vhoda v vse muzeje ter rekonstrukcija Stadtschloss se nadaljuje.[36][37] Tudi na otoku ter poleg Lustgartna in palače je Berlinska stolnica, ambiciozen poskus cesarja Viljema II., da ustvari protestantsko dvojnico baziliki svetega Petra v Rimu. V veliki kripti so ostanki nekaterih članov zgodnejše pruske kraljeve družine. Stolnica sv. Hedvige je rimskokatoliška stolnica v Berlinu.

Breitscheidplatz s spominsko cerkvijo cesarja Viljema je središče mesta City West

Unter den Linden je drevored v smeri vzhod-zahod od Brandenburških vrat do mesta nekdanjega Berliner Stadtschloss in je bil nekoč glavna berlinska promenada. Vzdolž ulice se vrstijo številne klasicistične stavbe, tam je tudi del Humboldtove univerze. Friedrichstraße je bila legendarna berlinska ulica v zlatih 1920-ih. Združuje tradicijo 20. stoletja z moderno arhitekturo današnjega Berlina.

Potsdamer Platz je celotna četrt, zgrajena iz nič po padcu zidu.[38] Zahodno od Potsdamer Platza je Kulturforum, v katerem je Gemäldegalerie, Berlin, obkrožata pa ga Neue Nationalgalerie in Berlinska filharmonija. Spomenik umorjenim Judom v Evropi, spomenik holokavstu, je na severu.

Območje okrog Hackescher Markta je dom modne kulture z neštetimi prodajalnami oblačil, klubi, bari in galerijami. To vključuje Hackesche Höfe, konglomerat stavb okrog več dvorišč, rekonstruiran okoli leta 1996. Bližnja Nova sinagoga je središče judovske kulture.

Straße des 17. Juni, ki povezuje Brandenburška vrata in Ernst-Reuter-Platz, služi kot osrednja os vzhod–zahod. Njegovo ime je v spomin na vstaje v vzhodnem Berlinu 17. junija 1953. Približno na pol poti od Brandenburških vrat je Großer Stern, krožni prometni otok, na katerem je Siegessäule (Berlinski steber zmage). Ta spomenik, zgrajen v spomin na pruske zmage, je bil v letih 1938–39 prestavljen s svojega prejšnjega položaja pred Reichstagom.

Kurfürstendamm je dom nekaterih razkošnih berlinskih trgovin s spominsko cerkvijo cesarja Viljema na njenem vzhodnem koncu na trgu Breitscheidplatz. Cerkev je bila v drugi svetovni vojni porušena in ostala v ruševinah. V bližini na Tauentzienstraße je KaDeWe, ki velja za največjo veleblagovnico v celinski Evropi. Rathaus Schöneberg, kjer je John F. Kennedy naredil svoj slavni »Ich bin ein Berliner!« govoru, je v Tempelhof-Schönebergu.

Zahodno od centra je palača Bellevue rezidenca nemškega predsednika. Palača Charlottenburg, ki je bila požgana v drugi svetovni vojni, je največja zgodovinska palača v Berlinu.

Funkturm Berlin je 150 metrov visok mrežast radijski stolp na območju sejmišča, zgrajen med letoma 1924 in 1926. Je edini opazovalni stolp, ki stoji na izolatorjih in ima restavracijo 55 m in razgledna ploščad 126 m nad tlemi, do katere lahko pride z dvigalom z oknom.

Oberbaumbrücke čez reko Spree je najbolj ikoničen most v Berlinu, ki povezuje zdaj združeni okrožji Friedrichshain in Kreuzberg. Prevaža vozila, pešce in linijo U1 Berlin U-Bahn. Most je bil dokončan v opečnatem gotskem slogu leta 1896 in je nadomestil prejšnji leseni most z zgornjo etažo za U-Bahn. Osrednji del je bil leta 1945 porušen, da bi Rdeči armadi preprečili prehod. Po vojni je popravljeni most služil kot kontrolna točka in mejni prehod med sovjetskim in ameriškim sektorjem ter kasneje med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Sredi 1950-ih so ga zaprli za vozila, po izgradnji berlinskega zidu leta 1961 pa je bil promet za pešce močno omejen. Po ponovni združitvi Nemčije je bil osrednji del rekonstruiran z jeklenim okvirjem, leta 1995 pa so se storitve U-Bahna ponovno vzpostavile.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Uprave mesta

[uredi | uredi kodo]

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja

[uredi | uredi kodo]
Berlinska okrožja
Okrožje Prebivalstvo
november 2011		 Površina
v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf 322.848 64,72
Friedrichshain-Kreuzberg 273.751 20,16
Lichtenberg 263.916 52,29
Marzahn-Hellersdorf 252.754 61,74
Mitte 338.789 39,47
Neukölln 316.957 44,93
Pankow 375.325 103,01
Reinickendorf 243.541 89,46
Spandau 228.529 91,91
Steglitz-Zehlendorf 297.835 102,50
Tempelhof-Schöneberg 337.290 53,09
Treptow-Köpenick 244.547 168,42

Sedež vlade

[uredi | uredi kodo]

Demografija

[uredi | uredi kodo]

S populacijo 3.664.088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,85 milijona prebivalcev.

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci).

Nemščina (plakat, 1912)

Jezik

[uredi | uredi kodo]

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = to

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Religija

[uredi | uredi kodo]

Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 2018 je BDP Berlina znašal 147 milijard evrov, kar je 3,1-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. V berlinskem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, kjer se približno 84 % vseh podjetij ukvarja s storitvami. Leta 2015 je bila skupna delovna sila v Berlinu 1,85 milijona. Stopnja brezposelnosti je novembra 2015 dosegla najnižjo raven v zadnjih 24 letih in je znašala 10,0 %. Od leta 2012 do 2015 je imel Berlin kot nemška zvezna država najvišjo letno stopnjo rasti zaposlenosti. V tem obdobju je bilo dodanih približno 130.000 delovnih mest.

Pomembni gospodarski sektorji v Berlinu vključujejo znanost o življenju, transport, informacijske in komunikacijske tehnologije, medije in glasbo, oglaševanje in oblikovanje, biotehnologijo, okoljske storitve, gradbeništvo, e-trgovino, maloprodajo, hotelirstvo in medicinski inženiring.[39]

Raziskave in razvoj imajo za mesto gospodarski pomen. Več večjih korporacij, kot so Volkswagen, Pfizer in SAP, upravlja inovacijske laboratorije v mestu. Znanstveno-poslovni park v Adlershofu je po prihodkih največji tehnološki park v Nemčiji.[40] Znotraj evroobmočja je Berlin postal središče za selitev podjetij in mednarodne naložbe.[41][42]

Prometna infrastruktura

[uredi | uredi kodo]
  • Letališče Berlin-Brandenburg
    Letališče Berlin-Brandenburg
  • Glavna železniška postaja
    Glavna železniška postaja
  • Most Oberbaum
    Most Oberbaum

Univerze in znanost

[uredi | uredi kodo]

Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.

Šport

[uredi | uredi kodo]
1. FC Union Berlin

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Film iz Berlina

Berlin je znan po številnih kulturnih ustanovah, od katerih mnoge uživajo mednarodni ugled. Raznolikost in živahnost metropole sta privedli do trendovskega vzdušja. V 21. stoletju se je razvila inovativna glasbena, plesna in umetniška scena.

Mladi, mednarodni umetniki in podjetniki so se še naprej naseljevali v mestu in Berlin naredili za priljubljeno središče zabave na svetu.

Širjenje kulturne uspešnosti mesta je bilo poudarjeno s selitvijo skupine Universal Music, ki se je odločila preseliti svoj sedež na bregove reke Spree. Leta 2005 je UNESCO Berlin razglasil za mesto oblikovanja in je od takrat del mreže kreativnih mest.[43]

Številni nemški in mednarodni filmi so bili posneti v Berlinu, vključno z M, One, Two, Three, Cabaret, Christiane F., Possession, Octopussy, Wings of Desire, Run Lola Run, The Bourne Trilogy, Good Bye, Lenin!, The Lives of Drugi, Inglourious Basterds, Hanna, Unknown in Bridge of Spies.

Muzeji in galerije

[uredi | uredi kodo]
Judovski muzej predstavlja dve tisočletji nemško-judovske zgodovine

Od leta 2011 je v Berlinu 138 muzejev in več kot 400 umetniških galerij.[44] Ansambel na Muzejskem otoku je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je na severnem delu otoka Spree med reko Spree in Kupfergraben. Že leta 1841 je bilo s kraljevim odlokom imenovano za »okrožje, posvečeno umetnosti in starinam«. Kasneje je bil v Lustgartnu zgrajen Altes Museum. Tam so zgradili Neues Museum, ki prikazuje doprsni kip kraljice Nefretiti, Alte Nationalgalerie, Pergamonski muzej in Bodejev muzej.

Poleg Muzejskega otoka je v mestu še veliko drugih muzejev. Gemäldegalerie (Galerija slik) se osredotoča na slike 'starih mojstrov' od 13. do 18. stoletja, medtem ko je Neue Nationalgalerie (Nova nacionalna galerija, ki jo je zgradil Ludwig Mies van der Rohe) specializirana za evropsko slikarstvo 20. stoletja. Hamburger Bahnhof v Moabitu razstavlja veliko zbirko moderne in sodobne umetnosti. V Zeughausu so ponovno odprli razširjeni Deutsches Historisches Museum (Nemški zgodovinski muzej) s pregledom nemške zgodovine, ki zajema več kot tisočletje. Arhiv Bauhaus je muzej oblikovanja 20. stoletja iz slavne šole Bauhaus. Muzej Berggruen hrani zbirko znanega zbiratelja Heinza Berggruena iz 20. stoletja in med drugim prikazuje obsežen izbor del Picassa, Matissa, Cézanna in Giacomettija. Kupferstichkabinett Berlin (Muzej grafik in risb) je del Staatlichen Museen zu Berlin (Berlinski državni muzeji) in Kulturforum na Potsdamer Platzu v okrožju Tiergarten v berlinskem okrožju Mitte. Je največji grafični muzej v Nemčiji in hkrati ena od štirih najpomembnejših tovrstnih zbirk na svetu.[45] Zbirka vključuje načrt Friedricha Gillyja za spomenik Frideriku II. Pruskemu.

Rekonstruirana Ištarina vrata Babilona v Pergamonskem muzeju

Judovski muzej ima stalno razstavo o dveh tisočletjih nemško-judovske zgodovine. Nemški tehnološki muzej v Kreuzbergu ima veliko zbirko zgodovinskih tehničnih artefaktov. Museum für Naturkunde (Berlinski naravoslovni muzej) razstavlja naravoslovje v bližini Berlin Hauptbahnhof. Ima največjega nameščenega dinozavra na svetu (okostje žirafe). Razstavljena sta tudi dobro ohranjena primerka tiranozavra reksa in zgodnjega ptiča arheopteriksa.

V Dahlemu je več muzejev svetovne umetnosti in kulture, kot so Muzej azijske umetnosti, Etnološki muzej, Muzej evropskih kultur, pa tudi Zavezniški muzej. Muzej Brücke ima eno največjih zbirk del umetnikov ekspresionističnega gibanja zgodnjega 20. stoletja. V Lichtenbergu, na območju nekdanjega vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost, je muzej Stasi. Mesto Checkpoint Charlie, enega najbolj znanih prehodov Berlinskega zidu, je še vedno ohranjeno. Zasebni muzejski podvig razstavlja obsežno dokumentacijo podrobnih načrtov in strategij, ki so jih oblikovali ljudje, ki so poskušali pobegniti z Vzhoda.

Erotični muzej Beate Uhse je do zaprtja leta 2014 trdil, da je največji erotični muzej na svetu.[46]

Mestna pokrajina Berlina prikazuje velike količine urbane ulične umetnosti.[47] Postal je pomemben del kulturne dediščine mesta in ima svoje korenine v grafitarski sceni Kreuzberga v 1980-ih. Sam Berlinski zid je postal eno največjih odprtih platen na svetu.[48] Preostanek odseka ob reki Spree v Friedrichshainu ostaja East Side Gallery. Berlin je danes dosledno ocenjen kot pomembno svetovno mesto za kulturo ulične umetnosti. Berlin ima galerije, ki so precej bogate s sodobno umetnostjo. So v Mitte, KW Inštitut za sodobno umetnost, KOW, Sprüth Magers; Kreuzberg je tudi nekaj galerij, kot so Blain Southern, Esther Schipper, Future Gallery, König Gallerie.

Glasba

[uredi | uredi kodo]

V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemale skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in Rammstein.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Amt für Statistik Berlin Brandenburg – Statistiken«. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 2. maja 2019.
  2. ↑ 2,0 2,1 citypopulation.de quoting Federal Statistics Office. »Germany: Urban Areas«. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 28. januarja 2021.
  3. ↑ »Bevölkerungsanstieg in Berlin und Brandenburg mit nachlassender Dynamik« (PDF). statistik-berlin-brandenburg.de. Amt für Statistik Berlin-Brandenburg. 8. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2021. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  4. ↑ »Wirtschaftsleistung«. 12. april 2023. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2023. Pridobljeno 26. julija 2023.
  5. ↑ »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2018. Pridobljeno 13. septembra 2018.
  6. ↑ »75 329 mehr Berlinerinnen und Berliner als Ende 2021«. www.statistik-berlin-brandenburg.de (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2023. Pridobljeno 23. julija 2023.
  7. ↑ »Einwohnerzahlen deutscher Metropolregionen 2022«. Statista (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2023. Pridobljeno 19. avgusta 2023.
  8. ↑ »Daten und Fakten zur Hauptstadtregion«. www.berlin-brandenburg.de. 4. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2019. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  9. ↑ »World Heritage Site Museumsinsel«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2021. Pridobljeno 6. maja 2021.
  10. ↑ Berger, Dieter (1999). Geographische Namen in Deutschland. Bibliographisches Institut. ISBN 9783411062522.
  11. ↑ »Die Geschichte Berlins: Zeittafel & Fakten«. 11. maj 2022. Pridobljeno 9. decembra 2023.
  12. ↑ Thomas Lackmann (4. januar 2015). »Berliner Stadtmitte: Was aus den Fundamenten der mittelalterlichen Gerichtslaube wird« (v nemščini). Tagesspiegel.
  13. ↑ »Zitadelle Spandau«. BerlinOnline Stadtportal GmbH & Co. KG. 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2008. Pridobljeno 18. avgusta 2008.
  14. ↑ »The medieval trading center«. BerlinOnline Stadtportal GmbH & Co. KG. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2016. Pridobljeno 11. junija 2013.
  15. ↑ Stöver B. Geschichte Berlins Verlag CH Beck 2010 ISBN 9783406600678
  16. ↑ Komander, Gerhild H. M. (november 2004). »Berliner Unwillen« [Berlin unwillingness] (v nemščini). Verein für die Geschichte Berlins e. V. Arhivirano iz spletišča dne 19. septembra 2013. Pridobljeno 30. maja 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. ↑ »Berlin Cathedral«. SMPProtein. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2006. Pridobljeno 18. avgusta 2008.
  18. ↑ Carlyle, Thomas (1853). Fraser's Magazine. J. Fraser. str. 63. Pridobljeno 11. februarja 2016.
  19. ↑ Zaide, Gregorio F. (1965). World History. Rex Bookstore, Inc. str. 273. ISBN 978-971-23-1472-8. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.
  20. ↑ Lewis, Peter B. (15. februar 2013). Arthur Schopenhauer. Reaktion Books. str. 57. ISBN 978-1-78023-069-6. Arhivirano iz spletišča dne 14. septembra 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.
  21. ↑ Stöver, Bernd (2. oktober 2013). Berlin: A Short History. C.H.Beck. str. 20. ISBN 978-3-406-65633-0. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.
  22. ↑ Donath, Matthias (2006). Architecture in Berlin 1933–1945: A Guide Through Nazi Berlin. Germany: Lukas Verlag. str. 7. ISBN 9783936872934.
  23. ↑ 1936 Summer Olympics official report. Arhivirano 25 June 2008 na Wayback Machine. Volume 1. pp. 141–9, 154–62. Accessed 17 October 2010.
  24. ↑ Prof. Dr. Wolfgang Benz (27. april 2005). »Berlin – auf dem Weg zur geteilten Stadt« [Berlin – on the way to a divided city] (v nemščini). Bundeszentrale für politische Bildung. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2018. Pridobljeno 10. novembra 2018.
  25. ↑ »Berlin Airlift / Blockade«. Western Allies Berlin. Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2015. Pridobljeno 18. avgusta 2008.
  26. ↑ »When Did Germany's Capital Move to Berlin?«. ThoughtCo (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2023.
  27. ↑ »Zidane off as Italy win World Cup«. 9. julij 2006. Arhivirano iz spletišča dne 6. septembra 2017. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  28. ↑ »IS reklamiert Attacke auf Weihnachtsmarkt für sich« [IS recalls attack on Christmas market for itself]. Frankfurter Allgemeine Zeitung (v nemščini). 20. december 2016. Arhivirano iz spletišča dne 21. marca 2019. Pridobljeno 10. novembra 2018.
  29. ↑ »Protests against far-right politics draw thousands – DW – 10/13/2018«. dw.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  30. ↑ »Completed Humboldt Forum opens in Berlin – DW – 09/16/2022«. dw.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  31. ↑ »Satellite Image Berlin«. Google Maps. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2022. Pridobljeno 18. avgusta 2008.
  32. ↑ Triantafillou, Nikolaus (27. januar 2015). »Berlin hat eine neue Spitze« [Berlin has a new top] (v nemščini). Qiez. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2016. Pridobljeno 11. novembra 2018.
  33. ↑ »Berlin, Germany Köppen Climate Classification (Weatherbase)«. Weatherbase. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2019. Pridobljeno 30. januarja 2019.
  34. ↑ »weather.com«. weather.com. Arhivirano iz spletišča dne 23. marca 2007. Pridobljeno 7. aprila 2012.
  35. ↑ »Niederschlagsmonatssummen BERLIN-DAHLEM 1848– 1990«. old.wetterzentrale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2019. Pridobljeno 23. junija 2019.
  36. ↑ »Neumann: Stadtschloss wird teurer« [Neumann: Palace is getting more expensive]. Berliner Zeitung (v nemščini). 24. junij 2011. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2016. Pridobljeno 7. aprila 2012.
  37. ↑ »Das Pathos der Berliner Republik« [The pathos of the Berlin republic]. Berliner Zeitung (v nemščini). 19. maj 2010. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2016. Pridobljeno 7. aprila 2012.
  38. ↑ »Construction and redevelopment since 1990«. Senate Department of Urban Development. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2008. Pridobljeno 18. avgusta 2008.
  39. ↑ »Poor but sexy«. The Economist. 21. september 2006. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2008. Pridobljeno 19. avgusta 2008.
  40. ↑ »The Science and Technology Park Berlin-Adlershof«. Berlin Adlershof: Facts and Figures. Adlershof. Arhivirano iz spletišča dne 17. januarja 2017. Pridobljeno 13. januarja 2017.
  41. ↑ »Global Cities Investment Monitor 2012« (PDF). KPMG. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 2. novembra 2013. Pridobljeno 28. avgusta 2014.
  42. ↑ »Arbeitslosenquote nach Bundesländern in Deutschland 2018 | Statista«. Statista (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. junija 2021. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  43. ↑ »Unesco Creative Cities Network«. projektzukunft.berlin.de (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2018. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
  44. ↑ »Sprung in die Wolken«. Zitty (v nemščini). 2. julij 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2012. Pridobljeno 19. avgusta 2008.
  45. ↑ »Kupferstichkabinett«. Staatliche Museen zu Berlin. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2023. Pridobljeno 4. avgusta 2022.
  46. ↑ »In Berlin, the Art of Sex«. The Washington Post. 18. april 1999. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2012. Pridobljeno 7. aprila 2012.
  47. ↑ »Berlin – Urban Art – visitBerlin.de EN«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2015.
  48. ↑ »Graffiti in the death strip: the Berlin wall's first street artist tells his story«. The Guardian. 3. april 2014. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 11. februarja 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Berlin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berlin&oldid=6292512«