Ksenon

Täuttud ksenonan plazmal stökolturud, ratas gazlasketusil.

54	0 0 8 18 18 8 2
Xe 131,293
Ksenon

Ksenonan spektr

Ksenon (Xe — xenon latinan kelel) om 54nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahesandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan päalagruppas, VIIIA), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses. Anglijalaižed himikad Uil'jam Ramzei i Moris Travers avaižiba ksenonan vl 1898 spektroskopijan abul kriptonan ližasegoituseks — il'man palaks (0,86 × 10⁻⁵ pala). Nimitihe amuižgrek.: ξένος-sanan mödhe ksenos «veraz».

Ksenonal ei ole nimittušt biologišt rolid. Gazan ingaläcii om tazostadud dopingha.

Fizižed ičendad

Ksenon om inertine üks'atomine gaz mujuta, maguta da hajuta. Vauvhatub lasketuses ruskedsinižel mujul.

Atommass — 131,293. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 0 C°) — 0,005894 g/sm³; (nozolas olendas, −109 C°) — 2,942 g/sm³. Suladandlämuz — 161,4 K (−111,75 C°). Kehundlämuz — 165,05 K (−108,1 C°).

Londuseline ksenon kogoneb ühesas londuseližes izotopaspäi (kahtenz' element tinan jäl'ghe niiden lugul), niišpäi seičeme stabilišt i kaks' vähäradioaktivišt, atommassan mödhe: 124 (0,09 %, T_½=1,8·10²² vot, kändase telluraks), 126 (0,09 %), 128 (1,91 %), 129 (26,4 %), 130 (4,07 %), 131 (21,23 %), 132 (26,91 %), 134 (10,44 %), 136 (8,86 %, T_½=2,165·10²¹ vot, kändase barijaks). Niiden ližaks, tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 110..123, 125, 127, 133, 135, 137..147 atommassanke, i 12 südäitukušt izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad izotopad oma ¹²⁷Xe 36,35 päivest pol'čihodamižen pordonke, ¹³³Xe (T_½=5,25 päivest) i ¹²²Xe (20,1 časud). Kaikiš hätkembad izomärad oma ^131mXe (T_½=11,84 päivest), ^129mXe (8,88 päivest) i ^133mXe (2,19 päivest). Radioaktivižed izotopad hajetas α-čihodamižen kal't (nomerad 108, 109), α- i β-čihodamižen kal't (nomerad 110..112), α-, β- i protonižen (nomerad 113, 115), β- i protonižen (nomer 117), β- i neitronižen (nomerad 141, 142, 144, 147) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš jodaks vai cezijaks, izotopad 108 i 109 — telluraks, izotopad 110..112, 117 — telluraks i jodaks, izotopad 113 i 115 — telluraks, jodaks i antimonijaks.

Kävutand

Ottas ksenonad kävutamižhe medicinas kuti narkoz, radioizotopoid — diagnostikas. Kävutadas elektrolampoiden gazaks. Ksenon om elektroreaktivižen likutimen radsubstancijaks. Ottas nozolad ksenonad lazeriden radümbrištoks.

Irdkosketused

• Ksenon webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz ksenonas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)