Pojdi na vsebino

Kamala Harris

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kamala Harris
Uradni portret, 2021
Uradni portret, 2021
Podpredsednica
Združenih držav Amerike
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
20. januar 2021
PredsednikJoe Biden
PredhodnikMike Pence
Senatorka Združenih držav Amerike
iz Kalifornije
Na položaju
3. januar 2017 – 18. januar 2021
PredhodnikBarbara Boxer
NaslednikAlex Padilla
32. generalna tožilka Kalifornije
Na položaju
3. januar 2011 – 3. januar 2017
GuvernerJerry Brown
PredhodnikJerry Brown
NaslednikXavier Becerra
Osebni podatki
Osebni podatki
RojstvoKamala Devi Harris
20. oktober 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (60 let)
Oakland, California, ZDA
Politična strankaDemokratska stranka
Zakonci
​
(por. 2014)​
StaršiDonald J. Harris
Shyamala Gopalan
IzobrazbaHowardova univerza (BA)
Univerza Kalifornije, Hastings (JD)
Poklicpolitičarka, odvetnica, državna tožilka, pisateljica, predsedniška kandidatka, pravnica
Podpis

Kamala Devi Harris (izgovarjava)ⓘ, ameriška pravnica in političarka, * 20. oktober 1964, Oakland, Kalifornija, ZDA.

Z inavguracijo 20. januarja 2021 je po zmagi na novembrskih predsedniških volitvah skupaj Joeom Bidenom, postala prva ženska in prva temnopolta podpredsednica Združenih držav Amerike. Januarja 2021 je v času nadomeščanja predsednika Bidna kot prva ženska v zgodovini nastopila dolžnosti funkcije predsednika Združenih držav Amerike, in sicer za uro in 25 minut.

Pred izvolitvijo na podpredsedniško mesto je bila senatorka ZDA iz Kalifornije.

Na volitvah 2024 kot kandidatka Demokratov kandidira za predsednico ZDA.

Izobraževanje in zgodnja kariera

[uredi | uredi kodo]

Njena mati je kot študentka imigrirala iz Indije, oče pa je temnopolti Jamajčan. Z mlajšo sestro Mayo je odraščala v Oaklandu in kasneje v Berkeleyju, vzgajala ju je zlasti mati, ki se je v tem času ločila od njunega očeta. Študirala je pravo na Howardovi univerzi v Washingtonu in nato na Hastingsovem pravnem kolidžu Univerze Kalifornije, kjer je leta 1989 diplomirala.[4]

Kariero je začela v uradu okrožnega tožilstva okrožja Alameda v Kaliforniji, od koder so jo povabili v urad okrožnega tožilstva San Francisca in od tam v urad mestnega tožilstva San Francisca. Leta 2003 je bila izvoljena za okrožno tožilko San Francisca. Nato je leta 2010 postala generalna tožilka Kalifornije, leta 2014 je bila na ta položaj izvoljena znova.[4]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Leta 2016 je na volitvah v Senat premagala Loretto Sanchez in s tem postala šele druga oseba afroameriškega rodu ter prva oseba južnoazijskega rodu v zgornjem domu ameriškega Kongresa. Kot senatorka je med drugim zagovarjala reformo zdravstva, integracijo in pot do državljanstva za nedokumentirane imigrante, delno dekriminalizacijo kanabisa, prepoved jurišnih pušk in reformo progresivnega obdavčenja.[5][6][7] Pozornost je pritegnila tudi z ostrim izpraševanjem članov Trumpove administracije na zaslišanjih v Senatu, sicer pa je bila med Američani razmeroma neznana.[4]

Podpredsednica ZDA

[uredi | uredi kodo]

Leta 2019 se je potegovala za demokratsko nominacijo za predsednico ZDA, a je v začetku decembra končala kampanjo zaradi finančnih težav in nekaj mesecev kasneje podprla Bidna.[8][9] Ko si je izboril demokratsko nominacijo, jo je ta nato imenoval za svojo kandidatko za podpredsednico. Na volitvah novembra 2020 sta premagala glavna protikandidata Republikanske stranke, dvojec Trump/Pence.[10]

19. januarja 2021 je kot prva ženska v zgodovini nastopila dolžnosti funkcije predsednika Združenih držav Amerike, in sicer za uro in 25 minut v času nadomeščanja predsednika Bidna zaradi njegove začasne nezmožnosti opravljanja funkcije (predsednik je bil med preventivno kolonoskopijo uspavan).[11]

Predsedniške volitve 2024

[uredi | uredi kodo]

Potem, ko je Joe Biden 21. julija 2024 umaknil predsedniško kandidaturo, je Harris istega dne napovedala kandidaturo za predsednico ZDA na novembrskih volitvah.[12] Naslednjega dne si je že zagotovila zadostno podporo delegatov in postala verjetna kandidatka stranke.[13] V naslednjih dneh so jo podprli tudi nekateri politiki, ki so se v javnosti omenjali kot morebitni kandidati za predsednika po Bidnovem umiku, guvernerji Gavin Newsom, Phil Murphy in Josh Shapiro.[14] 6. avgusta je za podpredsedniškega kandidata oznanila Tima Walza, guvernerja Minnesote, in istega dne uradno postala demokratska kandidatka.[15] Na konvenciji, ki je potekala od 19. do 22. avgusta, pa je še formalno sprejela nominacijo.[16]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ SNAC — 2010.
  2. ↑ Kongresna knjižnica — 1800.
  3. ↑ GeneaStar
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Viser, Matt (21. januar 2019). »Kamala Harris enters 2020 Presidential Race«. The Washington Post. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  5. ↑ Herndon, Astead (21. januar 2019). »Kamala Harris Joins Democratic Presidential Field«. The New York Times. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  6. ↑ Stein, Jeff (15. november 2018). »Analysis | Almost all of Sen. Harris's $2.8 trillion tax plan would help middle and working class, study finds«. The Washington Post. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  7. ↑ Lah, Kyung (15. maj 2019). »Kamala Harris says she'll ban imports of all AR-15 style assault weapons if Congress doesn't act«. CNN. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  8. ↑ Herndon, Astead; Goldmacher, Shane; Martin, Jonathan (3. december 2019). »Kamala Harris Is Dropping Out of 2020 Race«. The New York Times. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  9. ↑ »Kamala Harris endorses Joe Biden as Democratic presidential candidate«. BBC News. 8. marec 2020. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  10. ↑ Blood, Michael R.; Riccardi, Nicholas (5. december 2020). »Biden officially secures enough electors to become president«. AP News. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  11. ↑ »Biden predsedovanje za uro in 25 minut prepustil Harrisovi«. www.24ur.com. Pridobljeno 20. novembra 2021.
  12. ↑ »Biden drops out of 2024 presidential race, Harris vows to defeat Trump«. The Washington Post (v angleščini). Pridobljeno 28. julija 2024.
  13. ↑ »Harris crosses delegate thresold in sign«. Bloomberg (v angleščini). Pridobljeno 28. avgusta 2024.
  14. ↑ »Gavin Newsom, Josh Shapiro, Pete Buttigieg, Phil Murphy Endorse Kamala Harris«. The Wall Street Journal (v angleščini). Pridobljeno 28. avgusta 2024.
  15. ↑ »Harris za podpredsedniškega kandidata imenovala Tima Walza«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. avgusta 2024.
  16. ↑ »Harris obljubila, da bo predsednica vseh Američanov, podprla pravico Izraela, "da se brani"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. avgusta 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kamala Harris.
Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kamala_Harris&oldid=6331839«