Bizmut

Bizmut, ₈₃Bi
Bizmut
Izgovarjava	IPA: [ˈbiːzmut]
Videz	bleščeč rjavkast srebrn
Standardna atomska teža Ar, std(Bi)	208,98040(1)
Bizmut v periodnem sistemu
	svinec ← bizmut → polonij
Vrstno število (Z)	83
Skupina	skupina 15 (pniktogeni)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p3
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	271,5 °C
Vrelišče	1564 °C
Gostota (blizu s.t.)	9,78 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	10,05 g/cm3
Talilna toplota	11,30 kJ/mol
Izparilna toplota	179 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,52 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,02
Ionizacijske energije	1.: 703 kJ/mol ; 2.: 1610 kJ/mol ; 3.: 2466 kJ/mol ; (več) ;
Atomski polmer	empirično: 156 pm
Kovalentni polmer	148±4 pm
Van der Waalsov polmer	207 pm
	Spektralne črte bizmuta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	romboedrična
Hitrost zvoka tanka palica	1790 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	13,4 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	7,97 W/(m⋅K)
Električna upornost	1,29 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−280,1·10−6 cm3/mol
Youngov modul	32 GPa
Strižni modul	12 GPa
Stisljivostni modul	31 GPa
Poissonovo razmerje	0,33
Mohsova trdota	2,25
Trdota po Brinellu	70–95 MPa
Številka CAS	7440-69-9
Zgodovina
Odkritje	Arabiski aliministi (pred 1000 n.št.)
Najpomembnejši izotopi bizmuta
α	206Tl
α	206Tl
	Kategorija: Bizmut; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83. Znan je že iz antičnih časov, kjer so ga pogosto zamenjevali s kositrom in svincem.

Bizmut je zelo redek, večinoma je kemijsko vezan, po navadi v manjših količinah spremlja svinčene rude. Tvori naslednja minerala: bizmutin (bolj znan kot bizmutov sijajnik; Bi₂S₃) in bizmutov oker (bizimit; Bi₂O₃).

Spojine elementa

Bizmutov(III) oksid (Bi₂O₃): rumen prah, pri segrevanju postane rjavo rdeč; nastane pri gorenju na zraku in ni topen v vodi.
Bizmutov(III) hidroksid (Bi(OH)₃): bel, ni amorfen.
Bizmutov(III) klorid (BiCl₃): nastaja pri reakciji med bizmutom in klorom, ki v vodi hidrolizira: BiCl₃ + H₂O → BiClO + 2HCl.
Bizmutov(III) ion je obstojen le v močno kislih raztopinah; pri dodatku natrijevega hidroksida nastane bizmutov(III) oksid trihidrat – Bi₂O₃ · 3H₂O.
Bizmutov(III) nitrat (Bi(NO₃)₃), bolj znan kot Bi(NO₃)₃ · 5H₂O: brezbarven, lahkotopni kristali. Pri razredčevanju izpade bizmutov oksidnitrat, bizmutil nitrat (BiONO₃), bel prašek.
Bizmutov(III) sulfid (Bi₂S₃): z vodikovim sulfidom iz zmerno kislih bizmutovih soli se obori kot rjava oborina; v raztopini hidroksidov se ne raztaplja.
Bizmutove(V) spojine (bizmutove spojine z oksidacijskim številom +5) so neobstojne in močni oksidanti.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Cucka, P.; Barrett, C. S. (1962). »The crystal structure of Bi and of solid solutions of Pb, Sn, Sb and Te in Bi«. Acta Crystallographica. 15 (9): 865. doi:10.1107/S0365110X62002297.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bizmut

Poglejte si besedo bizmut v Wikislovarju, prostem slovarju.

Bizmut (video), University of Nottingham

Poglejte si besedo bizmut v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[str-2] Cucka, P.; Barrett, C. S. (1962). »The crystal structure of Bi and of solid solutions of Pb, Sn, Sb and Te in Bi«. Acta Crystallographica. 15 (9): 865. doi:10.1107/S0365110X62002297.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]