Brazilia

Brazilia
Brasília
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Brazilii
Eläjiden lugu (2022)	2,817,381 ristitud
Pind	5,802 km²
Telefonkod	+55−61
Aigvö	UTC−3

Brazilia (port.: Brasília [bɾaˈzili.ɐ, bɾaˈziljɐ]) om Brazilijan administrativine pälidn. Se om Pälidnan federaližen ümbrikon keskuz, nellänz' surtte lidn valdkundas eläjiden lugun mödhe.

Vn 2014 Mail'man futbolčempionatan i vn 2016 Kezaližiden Olimpižiden vändoiden erased-se futbolvändod mäniba neciš lidnas.

Istorii

Vn 1891 Brazilijan uz' Konstitucii mainitihe uden pälidnan sijan — savannan 14 tuh. km² tuhas kilometras mererandaspäi. Valitihe sijad edahan olijoiš keskusišpäi šingotamha territorijad, mugažo sodameletusišpäi. Olnu vspäi 1955 prezidentaks Žuselinu Kubiček sädi käsköid sauvomha ut pälidnad da avaita sidä hänen tobmuden vižvoččen strokun aigan. Vl 1956 vahvištihe Lusio Kostan «lipkaine»-koncepcijad, sid' vl 1957 5550 ristitud projektiruihe lidnad. Kaik 60 tuhad radnikoid (kandangus) sauvoiba lidnad 41 kud vozil 1956−1960. Vn 1960 21. sulaku lugese alusenpanendan dataks da lidnan avaiduseks, sid' sirdihe valdkundan pälidnad Braziliaha Riospäi.

Brazilia šingotase pälidnan funkcijoil, sauvondal, mecan ümbriradmižel, sömtegimištol, zelliden pästandal, reciklingan kompanijoil, telekommunikacijoiden i vizualižen čomamahton sarakoil, poligrafijal i programholitusen tehmižel, bankingal i finansižil holitišil.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Brazilijan keskusen suvipäivnouzmas Brazilijan mägitazangištol, 1000..1200 m korktusil, 1141 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Pälidn seižub Paranoa-vezivaradimen randoil 80 km pitte (pind 40 km²), ümbärdab sidä. Pälidn om ümbärtud Gojas-štatan territotijal, matkad sen administrativižhe Gojanii-keskushesai om 209 km suvipäivlaskmha avtotedme.

Klimat om subekvatorialine tropižen savannan. Semendkun-sügüz'kun pord om päivoikaz, toine aig om pil'vekaz päpaloin. Voden keskmäine lämuz om +21,4 C°, kuidme +19,3..+23,1 C°. Kezakun i heinkun lämuz om +19,3 C°, sügüz'kun-redukun +22,8..+23,1 C°. Ekstremumad oma +1,6 C° (heinku) i +36,4 C° (reduku). Paneb sadegid 1479 mm vodes, om kaht sezonad: kuiv (semendku-sügüz'ku, 1,5..38 mm kuidme, läz ei ole sadegid kezakus-heinkus) da neps (reduku-sulaku, 142..253 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 44..51 % röunoiš heinkus-sügüz'kus, 72..76 % kül'mkus-sulakus, 59..65 % toižiš kuiš.

Tobmuz

Vn 1988 valdkundan Konstitucijan mödhe, ei ole municipalitetoid federaližes ümbrikos de jure, no lugetas Braziliad lidnaks todeks. Federaline ümbrik jagase 35 nimitadud i nomeruidud (I..XXXV) administrativižeks regionaks (port.: Regiões Administrativas do Distrito Federal).

Eläjad

Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 2,469,489 ristitud, vn 2022 — 2,817,381 ristitud, hot' lidnan projektiruidud ristitišt oli 400 tuh. eläjid vaiše. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vl 2022 3,548,438 ristitud elihe Brazilian lidnaglomeracijas (nellänz' surtte valdkundas, oli läz 3,5 mln vl 2007), mülütadas sihe ümbärdajan Gojas-štatan 12 lähišt kundad. Brazilia om kaikiš surembiš lidnoišpäi mail'mas, kudambid ei olend edel 20. voz'sadad.

Augotižlibundan mödhe (Federaližen ümbrikon eläjad vaiše, ičeze identifikacii vl 2022): segoitadud augotižlibundan (pardu) — 48,7 %, evropalaižed — 40,0 %, afrikalaižed — 10,7 %, azijalaižed — 0,5 %, indejalaižed — 0,1 %.

Religijan mödhe (Federaližen ümbrikon eläjad, vn 2010 andmused): riman katolikad — 56,62 % (vai 1,45 mln eläjid), protestantad — 26,88 %, spiritistad — 3,5 %, judaistad — 0,04 %, islaman polenpidajad — 0,04 %, toižed uskojad — 3,72 %, religijatomad — 9,2 % (vai 236,5 tuh. eläjid).

Vl 2011 kaikiš suremb KSP ühthe henghe Brazilijas oli neciš lidnas (US$25,062). Kaik KSP oli R$133,4 mlrd (US$64,1 mlrd), nece oli läz Vaugedvenäman surtte.

Openduz

Üläopendusen valdkundaližed aluzkundad:

Brazilian universitet^[1] (port.: Universidade de Brasília / UnB), om avaitud vl 1962, 48 tuhad üläopenikoid vl 2018;
Federaližen ümbrikon universitet (Universidade do Distrito Federal Jorge Amaury) vspäi 1992;
Tehvhuztedoiden üläškol (Escola Superior de Ciências da Saúde / ESCS) vspäi 2001.

Privatižed aluzkundad:

Brazilian universitetine keskuz (Centro de Ensino Unificado de Brasília / CEUB), alusenpanend 1968;
Brazilian katoline universitet^[2] (Universidade Católica de Brasília / UCB), om avaitud vl 1974, 17 tuh. üläopenikoid;
Paulista-universitetan filial (Universidade Paulista, baziruiše San Paulus).

Transport

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Vspäi 2001 metropoliten radab lidnas (vspäi 2010 om kaht jonod 24 stancijanke, 42,4 km raudted). Mugažo vspäi 2010 saudas kebnmetron jonoid (vspäi 2014 kaks' jonod ratas).

Rahvahidenkeskeine civiline Brazilia-lendimport Žuselinu Kubiček-prezidentan nimed^[3] (BSB / SBBR, 16,7 mln passažiroid vl 2019, heišpäi rahvahidenkeskeižil reisil 617 tuh.) sijadase üks'toštkümnes kilometras suvhe lidnan keskuzpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Brazilijadme tobjimalaz, mugažo Suviamerikan maihe, AÜV:oihe i Lissabonha.

Homaičendad

↑ Brazilian universitetan sait (unb.br). (port.)
↑ Brazilian katoližen universitetan sait (ucb.catolica.edu.br). (port.) (isp.)
↑ Rahvahidenkeskeižen Brazilia-lendimportan sait (bsb.aero). (port.)

Irdkosketused

Lidnan tobmuden portal (df.gov.br). (port.)

Brazilia Vikiaitas

	Suviamerikan pälidnad
	Asunsjon \| Bogota \| Brazilia \| Buenos Aires \| Džordžtaun \| Karakas \| Kito \| Lim \| Montevideo \| Paramaribo \| Santjago \| Sukre

[1] Brazilian universitetan sait (unb.br). (port.)

[2] Brazilian katoližen universitetan sait (ucb.catolica.edu.br). (port.) (isp.)

[3] Rahvahidenkeskeižen Brazilia-lendimportan sait (bsb.aero). (port.)

[1]

[2]

[3]