Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije
Seznam kanclerjev Zvezne republike Nemčije navaja nosilce tega položaja od ustanovitve Nemškega rajha. Nemški kancler je politični vodja Nemčije in zvezne vlade. Nosilec funkcije je odgovoren za izbiro vseh drugih članov vlade in predsedovanje sestankom vlade.[1]
Funkcija je bila ustanovljena v Severnonemški konfederaciji leta 1867,[2] ko je Otto von Bismarck postal prvi kancler. Z združitvijo Nemčije in ustanovitvijo Nemškega cesarstva leta 1871 se je Konfederacija razvila v nemško nacionalno državo, njen vodja pa je postal znan kot nemški kancler.[3] Prvotno je bil kancler odgovoren le cesarju, kar se je spremenilo z ustavno reformo leta 1918, ko je parlament dobil pravico do razrešitve kanclerja. V skladu z Weimarsko ustavo iz leta 1919 je kanclerje imenoval neposredno izvoljeni predsednik, vendar so bili odgovorni parlamentu.[4] Ustava je bila razveljavljena v času nacistične diktature, v obdobju 1933–1945. Med zavezniško okupacijo ni bilo neodvisne nemške vlade in nobenega kanclerja; položaj v Vzhodni Nemčiji ni bil ponovno ustanovljen, zato je bil vodja vlade Vzhodne Nemčije predsednik Sveta ministrov. Temeljni zakon iz leta 1949 je kancler postal najpomembnejši položaj v Zahodni Nemčiji, hkrati pa je zmanjšal vlogo predsednika.[5]
Severnonemška konfederacija (1867–1871)
[uredi | uredi kodo]Portret | Ime | Mandat | ||
---|---|---|---|---|
Začetek | Konec | Dolžina | ||
grof Otto von Bismarck (1815–1898) |
1. julij 1867 | 21. marec 1871 | 3 leta, 263 dni |
Nemški rajh (1971–1945)
[uredi | uredi kodo]Nemško cesarstvo (1871–1918)
[uredi | uredi kodo]Portret | Ime | Mandat | |
---|---|---|---|
Začetek | Konec | ||
Otto von Bismarck | 1871 | 1890 | |
Leo, grof iz Caprivija | 1890 | 1894 | |
Chlodwig Karl Viktor, princ Hohenlohe-Schillingsfürsta | 1894 | 1900 | |
Bernhard, princ Bülowa | 1900 | 1909 | |
Theobald von Bethmann Hollweg | 1909 | 1917 | |
Georg Michaelis | 1917 | 1917 | |
Georg Friedrich, grof Hertlingški | 1917 | 1918 | |
Maximilian, princ Badna | 1918 | 1918 | |
Friedrich Ebert | 1918 | 1918 |
Weimarska republika (1919–1933)
[uredi | uredi kodo]Portret | Ime | Mandat | |
---|---|---|---|
Začetek | Konec | ||
Philipp Scheidemann | 1919 | 1919 | |
Gustav Bauer | 1919 | 1920 | |
Hermann Müller (prvič) | 1920 | 1920 | |
Konstantin Fehrenbach | 1920 | 1921 | |
Joseph Wirth | 1921 | 1922 | |
Wilhelm Cuno | 1922 | 1923 | |
Gustav Stresemann | 1923 | 1923 | |
Wilhelm Marx (prvič) | 1923 | 1925 | |
Hans Luther | 1925 | 1926 | |
Wilhelm Marx (drugič) | 1926 | 1928 | |
Hermann Müller (drugič) | 1928 | 1930 | |
Heinrich Brüning | 1930 | 1932 | |
Franz von Papen | 1932 | 1932 | |
Kurt von Schleicher | 1932 | 1933 |
Tretji rajh (1932–1945)
[uredi | uredi kodo]Portret | Ime | Mandat | Stranka | ||
---|---|---|---|---|---|
Začetek | Konec | ||||
Führer Adolf Hitler (1889–1945) |
30. januar 1933 | 30. april 1945 | rowspan="4" width="1%" style="background:Predloga:Nazi Party/meta/color;" | | NSDAP | |
Joseph Goebbels(1897–1945) | 30. april 1945 | 1. maj 1945 | width="1%" style="background:Predloga:Nazi Party/meta/color;" | | NSDAP | |
Lutz Graf Schwerin von Krosigk(1887–1977)as Leading Minister[a] | 2. maj 1945 | 23. maj 1945 | width="1%" style="background:Predloga:Nazi Party/meta/color;" | | NSDAP |
Zvezna republika Nemčija (od 1949)
[uredi | uredi kodo]# | Portret | Ime (rojstvo-smrt) |
Mandat | Stanka | Podkancler | |
---|---|---|---|---|---|---|
Začetek | Konec | |||||
1 | Konrad Adenauer (1876–1967) |
15. september 1949 | 16. oktober 1963 | CDU | Franz Blücher (1949–1957) Ludwig Erhard (1957–1963) | |
2 | Ludwig Erhard (1897–1977) |
16. oktober 1963 | 1. december 1966
(odstopil) |
CDU | Erich Mende (1963–1966) Hans-Christoph Seebohm (1966) | |
3 | Kurt Georg Kiesinger (1904–1988) |
1. december 1966 | 22. oktober 1969 | CDU | Willy Brandt (1966–1969) | |
4 | Willy Brandt (1913–1992) |
22. oktober 1969 | 7. maj 1974
(odstopil) |
SPD | Walter Scheel (1969–1974) | |
Podkancler Walter Scheel kot vršilec dolžnosti opravljal funkcije od 7. do 16. maja 1974 | ||||||
5 | Helmut Schmidt (1918–2015) |
16. maj 1974 | 1. oktober 1982 | SPD | Hans-Dietrich Genscher (1974–1982) Egon Franke (1982) | |
6 | Helmut Kohl (1930–2017) |
1. oktober 1982 | 27. oktober 1998 | CDU | Hans-Dietrich Genscher (1982–1992) Jürgen Möllemann (1992–1993) Klaus Kinkel (1993–1998) | |
7 | Gerhard Schröder (1944) |
27. oktober 1998 | 22. november 2005 | SPD | Joschka Fischer (1998–2005) | |
8 | Angela Merkel (1954) |
22. november 2005 | 8. december 2021 | CDU | Franz Müntefering (2005–2007) Frank-Walter Steinmeier (2007–2009) Guido Westerwelle (2009–2011) Philipp Rösler (2011–2013) Sigmar Gabriel (2013–2018) Olaf Scholz (2018–present) | |
9 | Olaf Scholz (1958) |
8. december 2021 | SPD | Robert Habeck (2021 -) |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ The title of Chancellor was not used formally. On May 2, 1945, Reichspräsident Karl Dönitz appointed him as Leading Minister and Reich Minister for Foreign Affairs after the suicide of Goebbels. He was de facto the Chancellor of Germany.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Tasks of the Federal Chancellor«. bundeskanzlerin.de. The Press and Information Office of the Federal Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2016. Pridobljeno 13. marca 2018.
- ↑ North German Constitution] (v nemščini). 26. junij 1867 – prek Wikivir. [
- ↑ Verfassung des Deutschen Reichs] (v angleščini). 16. april 1871 – prek Wikivir. [
- ↑ »The Seeds of Evil: The Rise of Hitler — The Constitution of the Weimar Republic«. schoolshistory.org.uk. 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2011. Pridobljeno 13. marca 2018.
- ↑ »Neuland Grundgesetz | Abkehr von Weimarer Verfassung – Reaktion auf Nazi-Deutschland« [Virgin Soil "Basic Law" | Departure from Weimar Constitution - Reaction to Nazi Germany] (v nemščini). Bundeszentrale für politische Bildung. 1. september 2008. Pridobljeno 13. marca 2018.