Pojdi na vsebino

Rusofobija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brutalni ruski medved je dolgoletna karakterizacija rusofobnih stereotipov.

Rusofobija je odpor ali strah pred Rusijo, rusko politiko,[1] ruskim ljudstvom ali rusko kulturo[2] ter tudi intenzivno in pogosto iracionalno sovraštvo do Rusije.[3] Nasprotje rusofobiji je rusofilija.

V preteklosti je rusofobija vključevala državno sponzorirano ravnanje in propagando proti Rusom v Franciji[4] in Nemčiji.[5] Nacistična Nemčija je v 20. stoletju Ruse in druge Slovane označila za nižjo raso in "podčloveka" ter pozvala k njihovemu iztrebljenju.[6][7] V skladu z nacistično ideologijo je bilo med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni pomorjenih nekaj milijonov ruskih civilistov in ujetnikov.[8] Če bi nacistični pohod proti Sovjetski zvezi uspel, so bili Adolf Hitler in drugi najvišji nacistični uradniki pripravljeni izvesti Generalplan Ost (Splošni načrt za Vzhod). Ta direktiva bi v okviru ustvarjanja Lebensrauma odredila umor več deset milijonov Rusov skupaj z drugimi etničnimi skupinami, ki so naseljevale Sovjetsko zvezo.[9]

Danes v zahodni popularni kulturi obstajajo številni klišeji in negativni stereotipi o Rusih.[10][navedi vir] Nekateri posamezniki imajo lahko predsodke ali sovraštvo do Rusov zaradi njihove zgodovine, rasizma, propagande ali zakoreninjenih stereotipov.[11][12][13][14][15] Negativni pogledi na Rusijo so zelo razširjeni, vendar so ti najbolj razširjeni v zahodnih liberalnih demokracijah.[16][17][18]

Nekateri analitiki so trdili, da sta uradna zahodna retorika in novinarstvo o ruskih dejanjih v tujini, mdr. poleg upravičenega neodobravanja druge čečenske vojne, ruskega odziva na širitev Nata, rusko-gruzijske vojne in ruskega vmešavanja v volitve v ZDA leta 2016.[19][20][21] Protirusko razpoloženje se je močno poslabšalo po ruskih dejanjih v Ukrajini leta 2014.[22] Do poletja 2020 je večina zahodnih držav imela negativno mnenje o Rusiji.[23] Akademik in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul je spregovoril o »boju proti rusofobiji« in pozval ameriške uradnike in novinarje, naj prenehajo demonizirati« Ruse, naj kritizirajo širjenje stereotipov o Rusih, ruski kulturi in ruskih nacionalnih nagnjenjih.[24] Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 so rusko govoreči priseljenci doživeli nadlegovanje, odkrito sovražnost in diskriminacijo.[25][26][27]

Nekateri raziskovalci so opisali zlorabo »rusofobije« kot taktiko ruske vlade. Ta prikazuje Rusijo, ki je »oblegana« z Zahodom in je z njim v esistencialni konfrontaciji, kar uporabi za ohranitev legitimnosti v domačih gospodarskih in političnih pritiskih, kot tudi za ohranitev podpore rusko-ukrajinski vojni. Ta pogled je včasih označen kot radikalno nacionalističen in opisan kot del ruskega imperializma.[28][29][30]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Russophobia«. Merriam-Webster. Pridobljeno 10. julija 2022.
  2. ↑ »Russophobia«. The American Heritage Dictionary. Pridobljeno 27. decembra 2020.
  3. ↑ »Russophobia«. Collins English Dictionary. Pridobljeno 9. julija 2022.
  4. ↑ McNally, Raymond T. (1958). »The Origins of Russophobia in France: 1812-1830«. Slavic Review. 17: 173–189. doi:10.2307/3004165. JSTOR 3004165.
  5. ↑ Williams, Robert C. (1966). »Russians in Germany: 1900-1914«. Journal of Contemporary History. 1: 121–149. doi:10.1177/002200946600100405. JSTOR 259894.
  6. ↑ Historical Dictionary of the Holocaust - Page 175 Jack R. Fischel - 2010 The policy of Lebensraum was also the product of Nazi racial ideology, which held that the Slavic peoples of the east were inferior to the Aryan race.
  7. ↑ Jill Stephenson (31. december 2006). »4 Racial Health and Presecution«. Hitler's home front : Württemberg under the Nazis (v angleščini). A&C Black. str. 135. ISBN 1-85285-442-1. Pridobljeno 16. decembra 2020. Alt URL
  8. ↑ Jones, Adam (2010). Genocide: A Comprehensive Introduction (2nd ed.). Routledge. str. 271. ISBN 978-0415486194. The large majority of POWs, some 2.8 million, were killed in just eight months of 1941–42, a rate of slaughter matched (to my knowledge) only by the 1994 Rwanda genocide.
  9. ↑ Mineau, André (2004). Operation Barbarossa: Ideology and Ethics Against Human Dignity. Rodopi. str. 180. ISBN 978-9042016330.
  10. ↑ Basulto, Dominic (2015). Russophobia: How Western Media Turns Russia Into the Enemy. ISBN 978-0988841956.
  11. ↑ »Submission to the United States Committee on the Elimination of Racial Discrimination«. Human Rights Documents Online. doi:10.1163/2210-7975_hrd-9211-20180082.
  12. ↑ Macgilchrist, Felicitas (21. januar 2009). »Framing Russia: The construction of Russia and Chechnya in the western media«. Europa-Universitat Viadrina Frankfurt (Oder). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2012. Pridobljeno 5. aprila 2015.
  13. ↑ Le, E´lisabeth (2006). »Collective Memories and Representations of National Identity in Editorials: Obstacles to a renegotiation of intercultural relations« (PDF). Journalism Studies. 7 (5): 708–728. doi:10.1080/14616700600890372. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 20. julija 2022.
  14. ↑ Mertelsmann, Olaf. »How the Russians Turned into the Image of the 'National Enemy' of the Estonians« (PDF). Estonian National Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. maja 2013. Pridobljeno 14. oktobra 2012.
  15. ↑ Luostarinen, Heikki (Maj 1989). »Finnish Russophobia: The Story of an Enemy Image«. Journal of Peace Research. 26 (2): 123–137. doi:10.1177/0022343389026002002. JSTOR 423864.
  16. ↑ »Democracy Perception Index 2022«. Alliance of Democracies. 30. maj 2022.
  17. ↑ »Globalism 2019/20« (PDF). YouGov. 27. december 2020.
  18. ↑ »Pew Research Center, Spring 2019 Global Attitudes Survey« (PDF). Pew Research Center. 7. december 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. marca 2021.
  19. ↑ Lieven, Anatol (1. januar 2001). »Against Russophobia«. World Policy Journal. Carnegie Endowment for International Peace. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. maja 2021. Pridobljeno 1. junija 2022.
  20. ↑ Lopez, Oscar (28. september 2018). »US-Russian journalist talks rise of Putin«. Yale Daily News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2022. Pridobljeno 6. junija 2022. Pozner also claimed that mainstream journalists in both the U.S. and Russia contributed to the formation of the negative opinions the citizens of both countries have of each other.
  21. ↑ Bayulgen, Oksan; Arbatli, Ekim (1. december 2013). »Cold War redux in US–Russia relations? The effects of US media framing and public opinion of the 2008 Russia–Georgia war«. Communist and Post-Communist Studies. 46 (4): 513–527. doi:10.1016/j.postcomstud.2013.08.003. Pridobljeno 17. junija 2022.
  22. ↑ »Russia's Global Image Negative amid Crisis in Ukraine«. Pew Research Center. 9. julij 2014. Pridobljeno 1. aprila 2015.
  23. ↑ Christine, Huang (16. december 2020). »Views of Russia and Putin remain negative across 14 nations«. Pew Research Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2022. Pridobljeno 5. maja 2021.
  24. ↑ McFaul, Michael (25. november 2020). »A U.S. Strategy to Contain and Engage Putin's Russia«. American Ambassadors Review (Fall 2020).
  25. ↑ »Germany reports rise in attacks against Russian, Ukrainian migrants«. Reuters (v angleščini). Reuters. 5. april 2022. Pridobljeno 3. junija 2022.
  26. ↑ »Anti-Russian hate in Europe is making chefs and school children out to be enemies«. Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Pridobljeno 28. marca 2022.
  27. ↑ »As Ukraine war intensifies, some Russian speakers far from Moscow are feeling hostility«. The Washington Post. 3. marec 2022.
  28. ↑ Stoner, Kathryn; McFaul, Michael (2015). »Who Lost Russia (This Time)? Vladimir Putin«. Washington Quarterly. 38 (2): 167–187. doi:10.1080/0163660X.2015.1064716. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  29. ↑ Dixon, Robyn (7. junij 2022). »Russians weary of Ukraine war want return to normal life«. Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2022. Pridobljeno 7. junija 2022.
  30. ↑ Darczewska, Jolanta; Żochowsky, Piotr (Oktober 2015). »Russophobia in the Kremlin's strategy: A weapon of mass destruction« (PDF). Point of View. OSW Centre for Eastern Studies (56). ISBN 978-83-62936-72-4. Pridobljeno 11. novembra 2016.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusofobija&oldid=6244846«