Pozitivna psihologija
Videz
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.
Glavni raziskovalci na tem področju so (oziroma so bili): Martin Seligman,[1] Ed Diener,[1] Mihaly Csikszentmihalyi,[1], C. R. Snyder,[1] Todd B. Kashdan,[2] Christopher Peterson,[1] in Barbara Fredrickson[1].
Začetki
[uredi | uredi kodo]Izraz pozitivna psihologija je prvi uporabil Abraham Maslow leta 1954 v knjigi Motivacija in osebnost.[3] Za začetek pozitivne psihologije kot novega področja psihologije pa štejemo leto 1998, ko jo je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, izbral za temo njegovega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju.[4] Prva mednarodna konferenca o pozitivni psihologiji je potekala leta 2002[1].
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Martin Seligman
- Mihaly Csikszentmihalyi
- Pozitivna psihologija na delovnem mestu
- Placebo učinek (medicina)
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Compton, William C, (2005). »1«. An Introduction to Positive Psychology. Wadsworth Publishing. str. 1–22. ISBN 0-534-64453-8.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) - ↑ [1]
- ↑ The last chapter is entitled "Toward a Positive Psychology".
- ↑ »Time Magazine's cover story in the special issue on "The Science of Happiness", 2005« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. julija 2006. Pridobljeno 27. aprila 2009.