Ningišzida

Ningišzida 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕
bog rasti in podzemnega sveta
Ningišzida s kačami, ki lezejo iz njegovih ramen; detajl reliefa kralja Gudee (okoli 2000 pr. n. št.)
Simbol	kača
Osebne informacije
Starši	Ninazu ali Anu in Ningirida, včasih Ereškigal
Sorodniki	Amašilama (sestra)
Partner	Azimua, Geštinana

Ningišzida (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕, ^dnin-g̃iš-zid-da) je bil mezopotamski bog rasti in podzemskega sveta. Thorkild Jacobsen je njegovo ime prevedel kot "gospod(ar) dobrega drevesa".

Mitologija

V sumerski mitologiji se pojavlja v mitu o Adapi, v katerem skupaj z Dumuzijem straži Anujevo nebeško palačo. Včasih je upodobljen kot kača s človeško glavo.

V Lagašu je bil njemu posvečen tempelj. Eden od njegovih vdanih častilcev je bil lagaški patesi (ensi) Gudea, ki je vladal v 21. stoletju pr. n. št. (kratka kronologija). V Louvru je znamenita zelena steatitna vaza, izdelana za kralja Gudeo z njegovim posvetilnim napisom: "Bogu Ningišzidi, svojemu bogu, (je) Gudea, ensi Lagaša, posvetil to (vazo) za podaljšanje življenja".

Ningišzida je včasih sin Ninazuja in Ningiride, v mitu Ningišzidovo potovanje v podzemni svet pa sin boginje Ereškigal. Na napisu, odkritem v Lagašu, je bil sin Anuja – nebes.

Njegovi ženi sta bili Azimua in Geštinana, sestra pa Amašilama. V nekaterih besedilih je omenjen kot ženska. Kot on ali ona je bil eden od Gilgameševih prednikov.

Ningišzidovo potovanje v podzemni svet je povezano s smrtjo vegetacije.

• 
  Ningišzida na Gudejevem vrču za pitna daritve (okoli 2100 pr. n. št.)
• 
  Gudejev vrč z zmajem Mušhušujem, namenjen za pitne daritve (21. stoletje pr. n. št.); kerikeja na desni se razlagata kot podobi samega boga; na vrču je napis: "Bogu Ningišzidi, svojemu bogu, (je) Gudea, ensi Lagaša, posvetil to (vazo) za podaljšanje življenja"
• 
  Ime boga Ningišzide na Ur-Ningirsujevem kipu
• 
  Gudejev pečat s podobo Ningišzide; iz njegovih ramen lezejo kače
• 
  Detaijl kipa brez glave, posvečenega Ningišzidi (2600-2370 pr. n. št.), Muzej Iraka