Musikverein

Dunajski Musikverein
Wiener Musikverein
Splošni podatki
Tip	koncertna dvorana
Arhitekturni slog	neoklasicizem
Naselje	Dunaj
Država	Avstrija
Koordinati	48°12′02″N 16°22′20″E
Trenutni najemniki	Dunajska filharmonija
Svečana otvoritev	6. januar 1870 (1870-01-06)
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Theophil Hansen
Spletna stran
musikverein.at

Dunajski Musikverein (nemško Wiener Musikverein [ˌViːnɐ muˌziːkfəʁˈaɪn]; slovensko: Dunajsko glasbeno združenje), običajno skrajšano na Musikverein , je koncertna dvorana v okrožju Innere Stadt na Dunaju v Avstriji. V stavbi domuje Dunajska filharmonija.

Vrhunska akustika uvršča »Veliko dvorano« (Großer Saal) med najboljše koncertne dvorane na svetu, skupaj z berlinskim Konzerthausom, Concertgebouwom v Amsterdamu in bostonsko Simfonično dvorano. Z izjemo slednje nobena od teh dvoran v sodobni dobi ni bila zgrajena z uporabo arhitekturne akustike, vse pa imajo dolgo, visoko in ozko obliko škatle za čevlje.

Stavba

Stavba stoji na Dumbastraße / Bösendorferstraße za hotelom Imperial v bližini Ringstraße (dunajska obvoznica) in reke Wien, med Bösendorferjevo ulico in Karlovim trgom. Ker pa je Bösendorferjeva ulica razmeroma majhna, je stavba bolj znana po tem, da se nahaja med Karlovim trgom in Kärntner Ring (del dunajske obvoznice). Postavili so jo kot novo koncertno dvorano Društva prijateljev glasbe na Dunaju, na zemljišču, ki ga je leta 1863 priskrbel avstrijski cesar Franc Jožef I.

Načrte v neoklasicističnem slogu starogrškega templja je zasnoval danski arhitekt Theophil Hansen, vključno s koncertno dvorano in manjšo dvorano za komorno glasbo. Slovesno odprtje nove zgradbe je potekalo 6. januarja 1870. Glavni donator je bil Nikolaus Dumba, industrijalec in liberalni politik grškega porekla. Po njem je avstrijska vlada poimenovala eno od ulic, ki obkrožajo Musikverein.

Velika dvorana, znana tudi kot Zlata dvorana

Velika dvorana (nemško Großer Musikvereinssaal), imenovana tudi Zlata dvorana (nemško Goldener Saal), meri 49| m v dolžino, 19 m v širino in 18 m v višino. V njej je 1744 sedežev in stojišča za 300 ljudi. Tam so leta 1913 priredili Skandalkonzert, vsako leto v dvorani poteka tudi novoletni koncert dunajskih filharmonikov.

Živahna akustika Velike dvorane temelji predvsem na Hansenovi intuiciji, saj se ni mogel zanašati na nobene študije o arhitekturni akustiki. Pravokotna oblika in proporcije sobe, škatle in skulpture omogočajo številne odmeve zvoka.

Dvorana je prvotno vsebovala zgodovinske cevne orgle, ki jih je zgradil Friedrich Ladegast. Prvi recital je na njih izvedel Anton Bruckner leta 1872. Današnji inštrument je leta 1907 zgradilo avstrijsko podjetje Rieger Orgelbau.

Pročelje ponoči

Leta 2001 se je začel program prenove. V kleti je bilo postavljenih več novih vadbenih dvoran.

Dvorane

Prizorišče	Velikost	Višina	Sedeži
Großer Musikvereinssaal (Goldener Saal) Zlata dvorana	48,8 × 19,1 m	17,75 m	1744 sedežev in ok. 300 stojišč
Brahmssaal Brahmsova dvorana	32,5 × 10,3 m	11 m	600 sedežev
Gläserner Saal / Avditorij Magna Steklena dvorana	22 × 12,5 m	8 m	380 sedežev
Metallener Saal Kovinska dvorana	10,5 × 10,8 m	3,2 m	70 sedežev
Steinerner Saal / Avditorij Horst Haschek Kamnita dvorana	13 × ~ 8,6 m	~ 3,3 m	60 sedežev
Hölzerner Saal Lesena dvorana (se ne uporablja za koncerte)	11,5 × 7,5 m	3,4 m	60 sedežev

Imena šestih dvoran se nanašajo na zlato, Johannesa Brahmsa, steklo, kovino, kamen in les.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Musikverein v Wikimedijini zbirki
• Uradno spletno mesto