Mraznice
| Mraznice | |
|---|---|
| |
| sivorumena mraznica (Armillaria mellea) | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Physalacriaceae (širokolistarke) |
| Rod: | Armillaria (mraznice) (Fr.) Staude (1857) |
| Tipska vrsta | |
| sivorumena mraznica (Armillaria mellea) (Vahl) P. Kumm.
| |
| Raznolikost[1] | |
| približno 74 vrst | |
| Sinonimi | |
| |
.jpg)
.jpg)
Mraznice (znanstveno ime Armillaria) so rod gliv iz družine širokolistark (Physalacriaceae).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Mraznice so rod gliv, ki rastejo v šopih na živih drevesih in olesenelih grmovnicah, ter na odmrlem lesu in štorih, od kjer izvira njihovo domače ime štorovke. Njihovi klobučki so običajno rumeno-rjavi, ko so vlažno so nekoliko lepljivi in se lahko glede na starost razlikujejo po obliki od stožčaste do izbočene. Ponavadi imajo na betu obroček. Trosni prah je bele brave in v dnišču nimajo ostanka ovojnice. Micelj mraznic v gostitelju tvori značilne črne micelijske vrvice — rizomorfe.[2]
Mraznice so dolgožive in tvorijo največje živeče glive na svetu.[3] Največji znani organizem vrste črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae) pokriva več kot 8,8 km2 v nacionalnem gozdu Malheur v Oregonu in njegova starost je ocenjena na 2500 let.[4][5]
Mraznice so lahko uničujoč gozdni patogen, ker kot parazit napadajo tudi živa drevesa. Ker je fakultativni saprofit, se lahko hrani tudi z mrtvim rastlinskim materialom, kar jim omogoča, da ubijejo svojega gostitelja, za razliko od zajedavcev, ki umirjajo svojo rast, da bi preprečili prezgodnjo smrt gostitelja.[5]
Nekatere vrste so bioluminiscentne.
Seznam mraznic Slovenije[6]
[uredi | uredi kodo]- severnjaška mraznica (Armillaria borealis)
- čebulasta mraznica (Armillaria cepistipes)
- rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica)
- sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
- črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Armillaria | COL«. www.catalogueoflife.org. Pridobljeno 10. novembra 2024.
- ↑ Pegler DN (2000). »Taxonomy, nomenclature and description of Armillaria«. V Fox RTV (ur.). Armillaria Root Rot: Biology and Control of Honey Fungus. Intercept. str. 81–93. ISBN 1-898298-64-5.
- ↑ Smith, Myron L.; Bruhn, Johann N.; Anderson, James B. (april 1992). »The fungus Armillaria bulbosa is among the largest and oldest living organisms«. Nature (v angleščini). 356 (6368): 428–431. doi:10.1038/356428a0. ISSN 1476-4687.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ John L. Ingraham (15. februar 2010). March of the Microbes: Sighting the Unseen. Harvard University Press. str. 201. ISBN 978-0-674-03582-9.
- ↑ 5,0 5,1 Daley, Jason (15. oktober 2018). »This Humongous Fungus Is as Massive as Three Blue Whales«. Smithsonian.com. Smithsonian Institution. Pridobljeno 21. oktobra 2018.
- ↑ Seznam gliv Slovenije. Mikološka zveza Slovenije. 2022. COBISS 130237443. ISBN 978-961-90647-2-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
