Global Biodiversity Information Facility
 | |
|---|---|
| Vsebina | |
| Tipi zajetih podatkov | najdišča in znanstvena imena vrst |
| Dostop | |
| Spletna stran | https://www.gbif.org/ |
| Razno | |
| Licenca | odvisno od vira, največ javna last (CC0) |
Global Biodiversity Information Facility (kratica GBIF) je podatkovna zbirka na temo biotske raznovrstnosti, katere cilj je zbrati podatke o pojavljanju organizmov na svetovni ravni in jih ponuditi najširši javnosti prek svetovnega spleta. Z zbirko upravlja sekretariat s sedežem v Københavnu na Danskem, ki koordinira mednarodno mrežo organizacij iz partnerskih držav, ki prispevajo podatke. Poleg tega se povezuje s sorodnimi iniciativami na področju biodiverzitete, kot je Catalogue of Life, in razvija standarde za interoperabilnost podatkov o biotski raznovrstnosti na vseh ravneh, od molekularne do ekosistemske.[1]
Osnovna usmeritev zbirke je digitalizacija podatkov o kraju in času pojavljanja organizmov iz muzejskih zbirk, torej na ravni posameznih primerkov in vrst, ter indeksiranje različnih strokovnih imen vrst v biološki literaturi. Sodelujoče organizacije so torej večinoma prirodoslovni muzeji iz posameznih držav, ki prispevajo podatke.[1] Ob tem GBIF deluje zgolj kot posrednik med viri in uporabniki; organizacije obdržijo lastništvo in nadzor nad podatki.[2] Zdaj velja za najobsežnejši vir o razširjenosti vrst na svetu. Kljub temu pa je očitno, da je pokritost s podatki mnogo boljša v razvitih zahodnih državah, kar negativno vpliva na kakovost modelov razširjenosti vrst na globalni ravni, kakršne razvijajo bioinformatiki.[3]
Slovenija je članica mreže GBIF od leta 2001; nacionalni koordinator je entomolog Matija Gogala s Slovenske akademije znanosti in umetnosti.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Lane, Meredith A.; Edwards, James L. (2007). »The Global Biodiversity Information Facility (GBIF)«. V Curry, Gordon B.; Humphries, Chris J. (ur.). Biodiversity Databases: Techniques, Politics, and Applications. CRC Press. str. 1–4. ISBN 978-1-4398-3254-7.
- ↑ Dedeurwaerdere, Tom (2007). »Databases, Biological Information and Collective Action«. V Berleur, Jacques; Nurminen, Markku I.; Impagliazzo, John (ur.). Social Informatics: An Information Society for All?. Springer. str. 159–170. ISBN 978-0-387-37876-3.
- ↑ Beck, Jan; Bölle r, Marianne; Erhardt, Andreas; Schwanghart, Wolfgang (2014). »Spatial bias in the GBIF database and its effect on modeling species' geographic distributions«. Ecological Informatics. Zv. 19. str. 10–15. doi:10.1016/j.ecoinf.2013.11.002.
- ↑ »Slovenia«. GBIF. Pridobljeno 21. junija 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
