Ingušetija
Republika Ingušetija Республика Ингушетия | |||
---|---|---|---|
Uradni zapis transkripcije | |||
• inguščina | Гӏалгӏай Мохк | ||
| |||
Himna: Galgajčen gimn (državna himna Ingušetije) | |||
Koordinati: 43°12′N 44°58′E / 43.200°N 44.967°E | |||
country | Rusija | ||
Zvezno okrožje | Severnokavkaško federalno okrožje | ||
Gospodarska regija | Severnokavkaška ekonomska regija | ||
Glavno mesto | Magas | ||
največje mesto | Nazran | ||
Upravljanje | |||
• Vrsta | ljudska skupščina[1] | ||
• vodja[1] | Mahmud Ali Kalimatov[2] | ||
Površina | |||
• Skupno | 3.600 km2 | ||
Prebivalstvo | |||
• Skupno | 509.541 | ||
• Rang | 74. | ||
• Gostota | 163,16 preb./km2 | ||
• Urbano | 54,8 % | ||
• Ruralno | 45,2 % | ||
Časovni pas | UTC+3 (MSK[5]) | ||
Koda ISO 3166 | RU-IN | ||
Avtomobilska oznaka | 06 | ||
Uradni jezik(i) | inguščina[6] • ruščina[7] | ||
Spletna stran | ingushetia.ru |
Ingušetija (inguško ГӀалгӏайче, latinizirano: Ghalghajče; rusko Ингуше́тия), uradno Republika Ingušetija,[a] je ruska republika na severnem Kavkazu v Evraziji. Republika je del Severnokavkaškega zveznega okrožja in ima na jugu kopensko mejo z Gruzijo, na zahodu in vzhodu meji na Severno Osetijo - Alanijo in Čečenijo, na severu pa meji na Stavropolski kraj.
Njeno glavno mesto je Magas, največje mesto pa Nazran. S površino 3600 km2 je ta republika najmanjša od nemestnih zveznih subjektov Rusije. Ustanovljena je bila 4. junija 1992 z razdelitvijo Čečensko-inguške avtonomne sovjetske socialistične republike v dva dela.[8][9] Republika je domovina Ingušev, ljudstva vajnaškega porekla. Po popisu leta 2021 je imela 509.541 prebivalcev.[4]
Ingušetija predvsem zaradi uporništva na severnem Kavkazu ostaja eno od najrevnejših in najbolj nestabilnih območij Rusije. Čeprav je nasilje v zadnjih letih razmeroma upadlo,[10][11] se uporništvo v sosednji Čečeniji občasno prelije tudi v Ingušetijo. Po poročilo organizacije Human Rights Watch iz leta 2008 so republiko destabilizirali korupcija, vrsta odmevnih zločinov (vključno z ugrabitvami in umori civilistov, ki so jih izvedle vladne varnostne sile),[12] protivladnimi protesti, napadi na vojake in častnike, ruskimi vojaškimi ekscesi in slabšanjem razmer na področju človekovih pravic.[13]
Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Ustava Republike Ingušetije, 64. člen
- ↑ Uradno spletno mesto Republike Ingušetije. Head of the Republic of Ingushetia Arhivirano 10. oktober 2011 na Wayback Machine. (rusko)
- ↑ Федеральная служба государственной статистики (Federal State Statistics Service) (21. maj 2004), »Территория, число районов, населённых пунктов и сельских администраций по субъектам Российской Федерации (Territory, Number of Districts, Inhabited Localities, and Rural Administration by Federal Subjects of the Russian Federation)«, Всероссийская перепись населения 2002 года (All-Russia Population Census of 2002) (v ruščini), Federal State Statistics Service, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2011, pridobljeno 1. novembra 2011
- ↑ 4,0 4,1 »Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации«. Всероссийская перепись населения. Federal State Statistics Service (Russia). Pridobljeno 1. septembra 2022.
- ↑ "Об исчислении времени". Официальный интернет-портал правовой информации (v ruščini). Pridobljeno 19. januarja 2019.
- ↑ Ustava Republike Ingušetije, 14. člen
- ↑ Uradni jezik v vsej Ruski federaciji po 1. odstavku 68. člena Ustave Rusije.
- ↑ Zakon z dne 4. junija 1992
- ↑ Uradno spletno mesto Republike Ingušetije. Social-Economic Characteristics Arhivirano 2. junij 2015 na Wayback Machine. (rusko)
- ↑ »Russia's North Caucasus Insurgency Widens as ISIS' Foothold Grows«. www.worldpoliticsreview.com (v angleščini). 12. april 2016. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
Uporništvo na severnem Kavkazu v Rusiji se je relativno umirilo, vendar manjše število žrtev priča o še vedno zaskrbljujočih razmerah, v katerih so še vedno prisotne dolgotrajne krivice.
- ↑ Walker, Shaun (4. april 2017). »Why suspicion over St Petersburg metro attack is likely to fall on Islamist groups«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
Zaradi ponovnega zatiranja vseh domnevnih militantnih dejavnosti pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 in odhoda številnih borcev v Sirijo je uporništvo na severnem Kavkazu oslabelo.
- ↑ »Ingushetia's cycle of violence«. BBC. 3. oktober 2009. Pridobljeno 7. januarja 2011.
- ↑ Urgent Need for Vigorous Monitoring in the North Caucasus. Human Rights Watch/Reuters, 15. april 2008. (arhivska povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Predstavnosti o temi Ingušetija v Wikimedijini zbirki
Ingušetija – potovalne informacije v Wikipotovanju
- Uradno spletišče Ingušetije (rusko)
- Inguška glasba/video/literatura (rusko)
- Magas, spletno mesto inguške mladine (rusko)
- Nacionalni projekt: Ljudje Ingušetije (rusko)