Pojdi na vsebino

Donecka ljudska republika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Donecka ljudska republika
Донецкая Народная Республика
Doneckaja Narodnaja Respublika
Zastava Donecka ljudska republika
Zastava
Grb Donecka ljudska republika
Grb
Himna: Slava Republiki (Славься республика)
  Ozemlje pod nadzorom DLR od leta 2014   Ozemlje pod nadzorom DLR od ruske invazije 2022   Ozemlje Donecke oblasti pod ukrajinskim nadzorom
  Ozemlje pod nadzorom DLR od leta 2014
  Ozemlje pod nadzorom DLR od ruske invazije 2022
  Ozemlje Donecke oblasti pod ukrajinskim nadzorom
Glavno mestoDoneck
42°14′N, 43°58′E
Uradni jezikiruščina
Vladapredsedniška republika
Denis Pušilin
Aleksander Anančenko
Razglasitev neodvisnosti od Ukrajine
• razglasitev
7. april 2014
• priznanje Rusije
21. februar 2022
• priznanje Južne Osetije
27. junij 2014
• priznanje Luganske ljudske republike
11. maj 2014
• priznanje Sirije
29. junij 2022
• priznanje Severne Koreje
13. julij 2022
• ruska aneksacija
30. september 2022
Površina
• skupaj
8538,9 km2
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• popis 2020
2.244.547
Valutaruski rubelj (RUB)
Časovni pasUTC +3

Donecka ljudska republika (DLR; rusko Доне́цкая Наро́дная Респу́блика, Doneckaja Narodnaja Respublika) je ruska republika v Donecki oblasti v Donbasu, ki se nahaja na okupiranem ozemlju Ukrajine. Skoraj vse članice OZN jo štejejo za del Ukrajine, slednja jo obravnava kot teroristično organizacijo.[1]

Leta 2014 so proruski separatisti sprožili vojno v Donbasu in razglasili rusko marionetno republiko DLR (in LLR).[2][3][4] Po zaostritvi napetosti med Rusijo in Ukrajino je vlada Vladimirja Putina 21. februarja 2022 priznala samooklicano republiko kot neodvisno in suvereno,[5][6] zatem pa sprožila odkrito invazijo na Ukrajino. Pri priznanju sta se mu pridružili še Severna Koreja (od julija 2022)[7] in Sirija (od junija 2022).[8]

Po mednarodno nepriznanih[9][10] referendumih septembra 2022 na okupiranem ozemlju Ukrajine, je Rusija 30. septembra 2022 Donecko ljudsko republiko anektirala. Organizacija združenih narodov je sprejela resolucijo, ki je aneksacijo označila za ilegalno in od Rusije zahtevala takojšen brezpogojen umik.[11][12]

Vodja DLR je Denis Pušilin. Politično ideologijo v DPR vodi ruski nacionalizem, ruski imperializem in pravoslavni fundamentalizem.[13] Pomembno vlogo igrajo ruske skrajno desne skupine, še posebno ob času nastanka.[14] Organizacije kot je urad za človekove pravice OZN in Human Rights Watch so izpostavile kršitve človekovih pravic v republiki, še posebno mučenje, zapiranje, izvensodne umore, prisilno mobilizacijo, politično in medijsko represijo ter zatiranje ukrajinščine.[15][16] Milice DLR so bile odgovorne tudi za vojne zločine, med drugim za sestrelitev leta 17 Malaysia Airlines.[17]

Okrožja

[uredi | uredi kodo]
Mesto/rajon Prebivalci
Doneck 957.136
Gorlovka 268.527
Debalcevo 26.604
Dokučajevsk 23.937
Jenakijevo 124.267
Ždanovka 12.565
Kirovsko/Krestovka 27.847
Makejevka 382.448
Snežno 69.134
Torez/Čistjakovo 78.642
Harcizsk 101.369
Šahtjorsk 60.213
Jasinovata 44.020
Amvrosijevski rajon 44.165
Novoazovski rajon 28.164
Starobeševski rajon 49.432
Telmanovski/Bojkovski rajon 14.581
Šahtjorski rajon 19.758
Skupno 2.332.556

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Ukraine's prosecutor general classifies self-declared Donetsk and Lugansk republics as terrorist organizations«. Kyiv Post. 16. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2016. Pridobljeno 18. februarja 2016.
  2. ↑ »Why Putin Encouraged Sham Elections in Eastern Ukraine«. Bloomberg.com (v angleščini). 13. november 2018. Pridobljeno 6. avgusta 2024.
  3. ↑ »Russian Analytical Digest No 214: The Armed Conflict in Eastern Ukraine«. css.ethz.ch (v angleščini). 19. maj 2018. Pridobljeno 6. avgusta 2024.
  4. ↑ Johnson, Jamie; Parekh, Marcus; White, Josh; Vasilyeva, Nataliya (4. avgust 2022). »Officer who 'boasted' of killing civilians becomes Russia's first female commander to die«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Pridobljeno 6. avgusta 2024.
  5. ↑ »Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck«. Dnevnik. 21. februar 2022. Pridobljeno 21. februarja 2022.
  6. ↑ Указ Президента Российской Федерации № 71 «О признании Донецкой Народной Республики» от 21 февраля 2022 года
  7. ↑ »Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions«. Al Jazeera (v angleščini). Pridobljeno 20. decembra 2023.
  8. ↑ »Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States | Atlas News«. web.archive.org. 2. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  9. ↑ »Russia Stages 'Referendums' to Annex Occupied Ukraine Lands«. Bloomberg.com (v angleščini). 23. september 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  10. ↑ »So-called referenda in Russian-controlled Ukraine 'cannot be regarded as legal': UN political affairs chief | UN News«. news.un.org (v angleščini). 27. september 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  11. ↑ »Ukraine war: UN General Assembly condemns Russia annexation« (v britanski angleščini). 12. oktober 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  12. ↑ »Ukraine: UN General Assembly demands Russia reverse course on 'attempted illegal annexation' | UN News«. news.un.org (v angleščini). 12. oktober 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  13. ↑ Likhachev, Vyacheslav (Julij 2016). »The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine« (PDF). Russie.NEI.Visions in English. str. 25–26. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. novembra 2020. Pridobljeno 1. marca 2022. The ideas of Russian imperial (and, to some extent, ethnic) nationalism and Orthodox fundamentalism shaped the official ideology of the DNR and LNR. ... It can therefore be argued that the official ideology of the DNR and LNR, which developed under the influence of Russian far-right activists, is largely right-wing, conservative and xenophobic in character.
  14. ↑ Likhachev, Vyacheslav (Julij 2016). »The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine« (PDF). Russie.NEI.Visions in English. str. 21–22. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. novembra 2020. Pridobljeno 1. marca 2022. Members of far-right groups played a much greater role on the Russian side of the conflict than on the Ukrainian side, especially at the beginning.
  15. ↑ Bachelet, Michelle (5. julij 2022). »Ukraine: High Commissioner updates Human Rights Council«. Office of the High Commissioner on Human Rights (United Nations). Pridobljeno 6. februarja 2023. We are also concerned about confirmed allegations of forced conscription by Russian-affiliated armed groups at the end of February 2022, in Donetsk and Luhansk.
  16. ↑ Ukraine death toll rises to more than 4,300 despite ceasefire – U.N. Arhivirano 16 September 2016 na Wayback Machine., Reuters (21 November 2014)
  17. ↑ Corder, Mike; Casert, Raf (18. november 2022). »3 convicted in 2014 downing of Malaysian jet over Ukraine«. Associated Press.
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donecka_ljudska_republika&oldid=6305582«