Egipčanska knjiga mrtvih

Prizor iz Knjige mrtvih prikazuje tehtanje srca pokojnika oz. posmrtno sodbo. Če je srce lažje od peresa boginje Ma'at, boginje pravice in resnice, je duši pokojnika dovoljeno oditi v Amenti, egipčanski raj. Težja srca zlih požre zver Amamat. Povsem desno stoji bog Thoth, ki zabeleži vse človekove misli, besede in dejanja v času njegovega življenja, zapisuje pa tudi rezultate sodbe, ki bo določila nadaljnjo usodo človekove duše. (Papirus Hunefer, XIX. dinastija, obdobje Setija I., 1313-1301 pr. n. št.)

Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3. tisočletju pr. n. št. Papirusovi zvitki so bili namenjeni kot pomoč pokojnemu, da bi lažje prišel v onostranstvo. Tekst je vseboval predstavitev Ozirisovega sodišča in odgovore na vprašanja 42-tih božanstev v sodnem zboru. Da bi ocenili iskrenost odgovorov pri spovedi, so pod nadzorom Anubisa stehtali srce umrlega s pomočjo nojevega peresa, simbola boginje resnice Maat. Ko je Anubis stehtal srce, je odločil, kakšno naj bo pokojnikovo posmrtno življenje.

V uporabi je bila skozi vso staroegipčansko zgodovino. Sporočilo knjige je ostajalo enako, spreminjala pa se je oblika njenega zapisa:

• Kratka besedila predstavljajo hieroglifi na stenah sarkofagov in piramid, včasih z opažnim okrasjem, iz obdobja Stare države (okoli leta 2600 – 2100 pr. n. št.).
• V obdobju Srednje in Nove države (okoli leta 2000 – 1055 pr. n. št.) so bili sarkofagi prekriti z magičnimi verskimi napisi in podobami božanskih zaščitnikov.
• V tretjo stopnjo uvrščajo zvitke papirusa, najdene ob mumijah iz obdobja Nove države (okoli leta 1500 – 1000 pr. n . št.)

Egipčanska nagrobna umetnost ni niti otožna niti žalostna.

Vir

• Annoscia, Enrico; in sod. (2010). Umetnost : svetovna zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 249359104. ISBN 978-86-11-15622-4.