Budezonid
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Pulmicort, Rhinocort, drugi |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a608007 |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno, nazalno, inhalacijsko, rektalno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 10–20 % (učinek prvega prehoda) |
Vezava na beljakovine | 85–90 % |
Presnova | v jetrih prek CYP3A4 |
Razpolovni čas | 2,0–3,6 h |
Izločanje | skozi ledvice, z blatom |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.051.927 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C25H34O6 |
Mol. masa | 430,534 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Budezoníd je sintetični glukokortikoid, ki se uporablja v obliki za inhaliranje kot antiastmatik in zdravilo pri kronični obstruktivni pljučni bolezni,[1][2][3] lokalno zdravilo za alergijski rinitis in nosne polipe[4][5] (v obliki pršila za nos) ter peroralno in rektalno zdravilo za zdravljenje ulcerativnega kolitisa in drugih oblik vnetne črevesne bolezni.[6][1][4]
Pri uporabi z inhaliranjem so pogosti neželeni učinki kašelj, okužba dihal in glavobol. Pri peroralni uporabi se pogosto pojavljajo utrujenost, bruhanje in bolečine v sklepih. Med hude neželene učinke budezonida spadajo povečana dovzetnost za okužbe, izguba kostne gostote in nastanek sive mrene. Ob dolgotrajni peroralni uporabi lahko pride do motenj delovanja nadledvičnic.[1] Budezonid je glukokortikoid z močnim lokalnim protivnetnim delovanjem.[7] Ker pa se razgradi že pri prvem prehodu skozi jetra, ima malo sistemskih učinkov.[6]
Budezonid so patenirali leta 1973,[8] v klinični uporabi, in sicer kot zdravilo proti astmi, pa so ga začeli uporabljati leta 1981.[9] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[10] Na tržišču so generične oblike zdravila.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Budesonide«. The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 2. decembra 2015.
- ↑ De Coster, DA; Jones, M (2014). »Tailoring of corticosteroids in COPD management«. Current respiratory care reports. 3: 121–132. doi:10.1007/s13665-014-0084-2. PMID 25089228.
- ↑ Christophi, GP; Rengarajan, A; Ciorba, MA (2016). »Rectal budesonide and mesalamine formulations in active ulcerative proctosigmoiditis: efficacy, tolerance, and treatment approach«. Clinical and experimental gastroenterology. 9: 125–30. doi:10.2147/CEG.S80237. PMC 4876845. PMID 27274301.
- ↑ 4,0 4,1 »Budesonide eent«. The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 2. decembra 2015.
- ↑ Rudmik, L; Schlosser, RJ; Smith, TL; Soler, ZM (Julij 2012). »Impact of topical nasal steroid therapy on symptoms of nasal polyposis: a meta-analysis«. The Laryngoscope. 122 (7): 1431–1437. doi:10.1002/lary.23259. PMID 22410935.
- ↑ 6,0 6,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508935/budezonid?query=budezonid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 3. 2017.
- ↑ Povzetek glavnih značilnosti zdravila Budenofalk 3 mg trde gastrorezistentne kapsule, datum zadnje revizije besedila: 15. 5. 2015.
- ↑ Domeij, Bengt (2000). Pharmaceutical patents in Europe. The Hague: Kluwer Law International. str. 278. ISBN 9789041113481.
- ↑ Hamley, Peter (2015). Small Molecule Medicinal Chemistry: Strategies and Technologies. John Wiley & Sons. str. 390. ISBN 9781118771693.
- ↑ »WHO Model List of Essential Medicines (19th List)« (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno 8. decembra 2016.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)