Amper
| Amper | |
|---|---|
 Prikaz definicije za enoto amper | |
| Informacije o enoti | |
| Sistem enote | osnovna enota SI |
| Enota | električnega toka |
| Simbol | A |
| Poimenovano po | André-Marie Ampère |
Ampêr (oznaka A)[1] je osnovna enota SI za električni tok.[2] Poimenovana je po francoskem fiziku André-Marie Ampèru, enem prvih raziskovalcev elektrike. Električni tok merimo z ampermetrom.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Sistem SI definira amper tako:
En amper je določen z izražanjem numerične vrednosti osnovnega naboja 𝑒 v enoti Coulomb (𝐶), ki je enaka vrednosti 𝐴𝑠, kjer je sekunda določena z valovanjem nevzbujenega atoma cezija-133 ob absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.[3]
Amperov zakon[4] pravi, da je med dvema vzporednima prevodnikoma, po katerima teče električni tok, privlačna ali odbijajoča sila. Ta je uporabljena v definiciji ampera. Coulomb, SI enota za električni naboj, »je enak naboju, ki ga prenese električni tok 1 A v času 1 s.«[5] Tok enega ampera je torej enak enemu coulombu naboja, ki se prenese v eni sekundi:
V splošnem je naboj Δe je določen s konstantnim tokom I, ki teče za čas Δt:
Električni tok se izraža v amperih (npr. »tok skozi upornik je 0,5 A«), naboj, ki preteče skozi tokokrog, pa se izraža v coulombih (npr. »naboj baterije je 30.000 C«). Razmerje med amperom (C/s) in coulombom (C) je enako kot razmerje med vatom (J/s) in džulom (J).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Amper je bil prvotno definiran kot ena desetina enote električnega toka v sistemu CGS. Ta enota, sedaj znana kot abamper, je bila definirana kot količina toka, ki ustvari silo 2 dini na centimeter dolžine dveh žic, ki sta 1 cm narazen.[6]
»Mednarodni amper« je bil zgodnja implementacija ampera, ki je definirana kot električni tok, ki bi iz raztopine srebrovega nitrata izločil 0,001118 gramov srebra na sekundo.[7] Pozneje so natančnejše meritve pokazale, da ta tok znaša 0,99985 A.
Trenutna definicija ampera je bila sprejeta leta 1948 na deveti generalni konferenci za uteži in mere.[8]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »2. SI base units«, SI brochure (8 izd.), BIPM, pridobljeno 30. decembra 2017
- ↑ »2.1. Unit of electric current (ampere)«, SI brochure (8 izd.), BIPM, pridobljeno 30. decembra 2017
- ↑ https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si-brochure/SI-Brochure-9-EN.pdf
- ↑ Serway, Raymond A; Jewett, JW (2006). Serway's principles of physics: a calculus based text (4 izd.). Belmont, CA: Thompson Brooks/Cole. str. 746. ISBN 0-53449143-X.
- ↑ The International System of Units (SI) (PDF) (8 izd.), Generalna konferenca za uteži in mere, 2006, str. 144.
- ↑ Kowalski, L, A short history of the SI units in electricity, Montclair, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2017
- ↑ History of the ampere, Sizes, 1. april 2014, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2016, pridobljeno 30. decembra 2017
- ↑ »Base unit definitions: Ampere«, The NIST Reference on Constants, Units, and Uncertainty, pridobljeno 30. decembra 2017
