Afriška sedlarica

Afriška sedlarica
	; Odrasli samec v Krugerjevem NP, Južna Afrika ; Samica v Masai Mara, Kenija – irisi so rumeni
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Ciconiiformes (štorklje);
Družina:	Ciconiidae (štorklje);
Rod:	Ephippiorhynchus;
Vrsta:	E. senegalensis;
Znanstveno ime
	Ephippiorhynchus senegalensis ; (Shaw, 1800)
Sinonimi
	Mycteria senegalensis Shaw, 1800

Afriška sedlarica ali sedlarica (znanstveno ime Ephippiorhynchus senegalensis) je velika ptica močvirij iz družine štorkelj Ciconiidae. Je zelo razširjena vrsta, ki se stalno razmnožuje v podsaharski Afriki od Sudana, Etiopije in Kenije južno do Južne Afrike ter v Gambiji, Senegalu, Slonokoščeni obali in Čadu v zahodni Afriki.^[3] V Južni Afriki velja za ogroženo.

Je bližnji sorodnik razširjene azijske in avstralske črnovrate štorklje (Ephippiorhynchus asiaticus), edine druge članice iz rodu Ephippiorhynchus.

Opis

To je ogromna ptica, ki redno doseže višino od 145 do 150 cm, dolžino 142 cm in 2,4 do 2,7 m razpon kril.^[4] Medtem ko so bile objavljene višine v prej omenjenem ozkem razponu, lahko odrasle sedlarice v ujetništvu dosežejo višino do 150 do 180 cm. Samec te vrste je večji in težji od samice, z razponom 5,1–7,52 kg, s povprečno maso 6,38 kg. Samica ima običajno med 5 in 6,84 kg, s povprečno maso 5,95 kg.^[5] Med velikimi štorkljami se sedlarica v veliki meri prekriva z dvema večjima štorkljama Leptoptilos in Jabiru, vendar ima daljši, vitek vrat in nekoliko daljše noge kot druge največje štorklje, zato je verjetno afriška sedlarica najvišja obstoječa vrsta družine. Njene izjemno dolge noge merijo do 36,5 cm v dolžino tarzusa. Dolg kljun meri od 27,3 do 36 cm. Spol je mogoče zlahka ločiti po zlatorumenih šarenicah samice in rjavih šarenicah in visečih rumenih pletenicah samcev. Zato je ena redkih štorkelj, ki prikazuje spolni dimorfizem v barvi.^[6]

Ima spektakularno perje; tako samica kot samec se zdita enaka, ko sedita, toda samica kaže veliko več bele v primarnih letih med letom. Glava, vrat, hrbet, krila in rep so mavrično črni, preostali del telesa in primarno perje pa so beli. Mladiči so v perju bolj rjavo sivi. Ogromen kljun je rdeč s črnim pasom in rumenim čelnim ščitom ("sedlo"). Noge in stopala so črna z rožnatimi skočnimi sklepi. Na prsih je gola rdeča lisa kože, katere barva v gnezditvenem obdobju potemni.^[7]

Vedenje

Tiho so, razen klepetanja s kljuni v gnezdu. Tako kot večina štorkelj tudi te letijo z iztegnjenim vratom, ne umaknjenimi kot čaplja; med letom se velik težki kljun spusti nekoliko pod višino trebuha, kar daje tem pticam zelo nenavaden videz za tiste, ki jih vidijo prvič. Po drugi strani pa jih izkušeni opazovalci ptic zlahka prepoznajo, tudi če jih gledajo od daleč. Domneva se, da je ta vrsta zaradi velike velikosti in nenavadnega videza pri letu osnova za "velike ptice" in kongamato kriptide.

Habitat

Na celinski lestvici so afriške sedlarice dajale prednost zavarovanim območjem, ki imajo večji obseg odprtih voda v primerjavi z območji brez štorkelj. Nekateri od teh trendov pa so lahko posledica pristranskosti pri pokrivanju varnejših območij s strani ornitologov, kot so narodni parki in zaščitena močvirja, ki omogočajo lažji dostop in udobje.

Vzreja

Afriška sedlarica gnezdi v gozdnatih vodnih območjih in drugih poplavnih območjih v tropskih nižinah. Na drevesu zgradi veliko, globoko gnezdo s palicami in odloži eno do pet (običajno dve ali tri)^[8] belih jajc, ki tehtajo približno 146 g. Ne tvori gnezditvenih kolonij in je običajno sama ali v parih. Inkubacijska doba je 30–35 dni, še 70–100 dni preden piščanci izletijo, pri čemer mladiči pogosto ostanejo na ozemlju staršev do naslednje sezone parjenja.^[9]

Prehrana

Afriška sedlarica se, tako kot večina njenih sorodnikov, prehranjuje predvsem z ribami, žabami in raki, pa tudi z velikimi vodnimi hrošči, malimi sesalci, pticami in plazilci. Ptice se med lovom premikajo premišljeno in dostojanstveno, podobno kot večje čaplje.

Odnos do staroegipčanske kulture

Ta ptica je predstavljena v staroegipčanskem hieroglifu (Gardiner G29), ki je imel fonetično vrednost "bꜣ":^[10]

Njegov opis je pogosto napačno naveden kot "jabiru", ki je južnoameriški sorodnik. Faraon tretje dinastije Khaba je ta hieroglif vključil v svoje ime (Jiménez Serrano 2002). Prve upodobitve vrste izvirajo iz upodobitev v poznem preddinastičnem obdobju (pred 3150 pr. n. št.), trendi upodobitev pa so bili koristni za sklepanje o zmanjšanju obsega vrste iz starega Egipta, verjetno zaradi intenzivnejše urbanizacije in vse bolj sušnega podnebja. (ok. 2686–2181 pr. n. št.). ^[11]^[12]

Sklici

↑ BirdLife International (2016). »Ephippiorhynchus senegalensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22697706A93631820. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697706A93631820.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
↑ Elliott, A.; Garcia, E.F.J.; Boesman, P. (2018). del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D.A.; de Juana, E. (ur.). »Saddlebill (Ephippiorhynchus senegalensis)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. Pridobljeno 24. decembra 2018.
↑ Gula, Jonah; Weckerly, Floyd; Sundar, K.S. Gopi (2019). »The first range-wide assessment of Saddle-billed Stork Ephippiorhynchus senegalensis distribution«. Ostrich. 90 (4): 347–357. doi:10.2989/00306525.2019.1696900.
↑ Borrow, N., & Demey, R. (2013). Birds of Senegal and the Gambia. Bloomsbury Publishing.
↑ Dunning, John B. Jr., ur. (2008). CRC Handbook of Avian Body Masses (2. izd.). CRC Press. ISBN 978-1-4200-6444-5.
↑ Elliott, A., E. F. J. Garcia, and P. F. D. Boesman (2020). Saddle-billed Stork (Ephippiorhynchus senegalensis), version 1.0. In Birds of the World (J. del Hoyo, A. Elliott, J. Sargatal, D. A. Christie, and E. de Juana, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, NY, USA.
↑ »San Diego Zoo file« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011. Pridobljeno 13. januarja 2011. (477 KB)
↑ Womack, Jocelyn. »"Saddle-billed stork species fact sheet"« (PDF). ASAG. Pridobljeno 9. februarja 2021.
↑ Bouglouan, Nicole. »Saddle-billed stork«. oiseaux-birds.com. Pridobljeno 25. oktobra 2021.
↑ Allen, James (2014). Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs (3 izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 480. ISBN 978-1-107-66328-2.
↑ Janák, J. (2011). »Spotting the Akh: the presence of the Northern Bald Ibis in ancient Egypt and its early decline«. Journal of the American Research Center in Egypt. 46: 17–31. JSTOR 41431566.
↑ Janák, J. (2014). »Saddle-billed Stork (ba-bird)«. UCLA Encyclopedia of Egyptology 1. UCLA. str. 1–8.

Literatura

Barlow, Clive (1997): A field guide to birds of the Gambia and Senegal. Pica Press, Nr. Robertsbridge (East Sussex). ISBN 1-873403-32-1
Jiménez Serrano, Alejandro (2002): Royal Festivals in the Late Predynastic Period and the First Dynasty. British Archaeological Reports (International Series) 1076. ISBN 1-84171-455-0

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Afriška sedlarica

Saddle-billed Stork – The Atlas of Southern African Birds

[iucn_status_13_November_2021-1] BirdLife International (2016). »Ephippiorhynchus senegalensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22697706A93631820. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22697706A93631820.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.

[2] Elliott, A.; Garcia, E.F.J.; Boesman, P. (2018). del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D.A.; de Juana, E. (ur.). »Saddlebill (Ephippiorhynchus senegalensis)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. Pridobljeno 24. decembra 2018.

[:0-3] Gula, Jonah; Weckerly, Floyd; Sundar, K.S. Gopi (2019). »The first range-wide assessment of Saddle-billed Stork Ephippiorhynchus senegalensis distribution«. Ostrich. 90 (4): 347–357. doi:10.2989/00306525.2019.1696900.

[4] Borrow, N., & Demey, R. (2013). Birds of Senegal and the Gambia. Bloomsbury Publishing.

[5] Dunning, John B. Jr., ur. (2008). CRC Handbook of Avian Body Masses (2. izd.). CRC Press. ISBN 978-1-4200-6444-5.

[BOTW-6] Elliott, A., E. F. J. Garcia, and P. F. D. Boesman (2020). Saddle-billed Stork (Ephippiorhynchus senegalensis), version 1.0. In Birds of the World (J. del Hoyo, A. Elliott, J. Sargatal, D. A. Christie, and E. de Juana, Editors). Cornell Lab of Ornithology, Ithaca, NY, USA.

[7] »San Diego Zoo file« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011. Pridobljeno 13. januarja 2011. (477 KB)

[8] Womack, Jocelyn. »"Saddle-billed stork species fact sheet"« (PDF). ASAG. Pridobljeno 9. februarja 2021.

[oiseaux-9] Bouglouan, Nicole. »Saddle-billed stork«. oiseaux-birds.com. Pridobljeno 25. oktobra 2021.

[10] Allen, James (2014). Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs (3 izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 480. ISBN 978-1-107-66328-2.

[11] Janák, J. (2011). »Spotting the Akh: the presence of the Northern Bald Ibis in ancient Egypt and its early decline«. Journal of the American Research Center in Egypt. 46: 17–31. JSTOR 41431566.

[12] Janák, J. (2014). »Saddle-billed Stork (ba-bird)«. UCLA Encyclopedia of Egyptology 1. UCLA. str. 1–8.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]