Šahovska študija
Šahovska študija ali samo študija je šahovska naloga, ki sicer spada v problemski šah, vendar za razliko od problemov tukaj ni predpisano število potez. Študije so običajno v obliki končnice, naloga pa zahteva dobitek ali remi.
Študije so podobne šahovskim problemom, običajno jih imamo za zvrst problemskega šaha. Medtem pa, ko so naloge problemskega šaha praviloma že na pogled umetno sestavljene pozicije, študije pogosto izgledajo kot del običajne šahovske končnice. Kot pri problemih, velja da je študija dobra, če ima eno samo rešitev.
Študije so se pojavile že v rokopisih iz 9. stoletju, seveda so takrat še veljala pravila šatrandža, predhodnika šaha. V 15. in 16. stoletju sta bila znana šahista in tudi sestavljavca študij in problemov Lucena in Damiano. Zgodnje študije so sicer imele nepotrebne figure, ki ne nastopajo v rešitvi, dajejo pa pozicijei izgled običajne šahovske partije. Prva knjiga, ki uporablja izraz študija je Chess Studies iz leta 1851, izdala sta jo Josef Kling in Bernhard Horwitz. Konec 19. stoletja sta sestavljalca A. A. Troitzky in Henri Rinck dvignila študijo na visoko raven.
Ostrauer Morgenzeitung, 4. 12. 1921
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mnogi sestavljalci kot Troitzky, Rinck, Genrikh Kasparyan so bili znani predvsem kot problemisti, po drugi strani pa so (bili) tudi močni igralci šaha uspešni sestavljalci: Emanuel Lasker, Richard Réti in Jan Timman.
Primer na desni, ki ga je komponiral Réti, je ena najslavnejših študij. Naloga zahteva od belega, da remizira in na prvi pogled izgleda nemogoča, saj beli kralj nikakor ne more ujeti črnega kmeta (1. Kh7 h4 2.Kh6 h3 itn.) medtem, ko črni enostavno vzame belega kmeta, če skuša promovirati.
Beli pa lahko izkoristi paradoksalno lastnost šahovnice: pot kralja po diagonali in po liniji je enaka, osem potez, čeprav je diagonala geometrijsko daljša kot linija. Ta ideja je tudi rešitev naloge. Beli se premika po diagonali in skuša ujeti črnega kmeta, hkrati pa se bliža svojemu kmetu: 1.Kg7! h4 (1...Kb6 2. Kf6! h4 3.Ke5!) 2.Kf6! Kb6 (če 2...h3, potem 3.Ke6 h2 4.c7 Kb7 5.Kd7 in beli promovira) 3.Ke5! Sedaj lahko črni vleče 3...Kxc6, beli pa s 4.Kf4 ujame črnega kmeta, če pa črni drvi proti kraljici 3...h3 pa beli z 4.Kd6 istočasno promovira svojega kmeta. V vsakem primeru je rezultat remi.