Edino resnično odlikovanje v tem nevarnem trenutku človeške zgodovine in vesoljskega razvoja nima ničesar z medaljami in trakci. Izjemno je ne zaspati. Vse drugo je »popcorn«.
Ona dva (odvetnika, ki sta pripadala »klubu«) sta mi navdihnila nenavadno misel: Zgodovina je ustvarila nekaj novega v ZDA, namreč goljufivost s samospoštovanjem ali dvoličnost s častjo.
Zgodovine ne gre pisati s predsodkom in treba je dati pogled obeh strani, tudi kadar je le na sama stran. (John Betjeman)
Odločilni dejavnik v zgodovini je na koncu produkcija in reprodukcija življenja. (Friedrich Engels)
Izobražen domačin, ki prime za orožje, da bi branil legitimnost svojega naroda in ki hoče dokazati njegovo legitimnost in je pripravljen se sleči do golega, da preučuje zgodovino svojega telesa, mora izrezati srce iz svojega telesa. (Frantz Fanon)
Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato nam sedanjost uhaja. (Gustave Flaubert)
Ta poročila sem zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, občudovanja vredne storitve... (Herodot, 5. stol. pr. n. št.)
Prihodnost pripada mnogo bolj srcem, kot duhovom. (Victor Hugo)
Saloni lažejo, grobovi so iskreni. Vendar žal! Mrtvi, ti mrzli pripovedovalci zgodovine, zastonj govorijo divji množici, ki razume le govorico žive strasti. (Heinrich Heine)
Ne sprašujte, kaj vaša dežela lahko stori za vas, vprašajte, kaj vi lahko storite zanjo.
Dokler ostajata večno in zgodovinsko zunaj drug drugega je zgodovinsko le priložnost. (Soren Kirkegaard)
Ne trudite se vpisati v zgodovino, ta vas bo postavila točno tja, kamor spadate. (Urška Klakočar Zupančič)[1]
Kar vem iz zgodovine, vidim, da človeštvo ne bi znalo brez grešnih kozlov. Mislim, da so bili v vseh časih nepogrešljiva ustanova. (Arthur Köstler)
Zgodovina, ta bogata zakladnica človekove sramote! (Henri Lacordaire)
Izvor sedanjih stvari se nahaja v preteklih stvareh, stvar pa se nikakor ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih. (Gottfried Wilhelm Leibniz, 17./18. stoletje)
Zgodovina človeštva je nenehno gibanje od vladanja nuje proti vladanju svobode. (Mao Cetung)
Zgodovina družbe do današnjih dni je zgodovina boja razredov. (Karl Marx)
Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo. (Prerok Mohamed)
Iz zgodovine se vedno znova učimo to, da se nismo iz nje nič naučili. (Henry de Montherlant)
Zgodovina se kot idiot mehanično ponavlja. (Paul Morand)
Kar delamo, ne bodo nikoli razumeli in vedno sprejemali in grajali. (Friedrich Nietzsche)
Iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, marveč zmeraj samo v bodočnost. (George Orwell)
Za to stvarno ali izmišljeno čezmerno delo so tri mogoča zdravila: A lahko odstopi, ali zahteva, da razpolovi svoje delo s sodelavcem B, ali pa zahteva dva pomočnika C in D. V zgodovini najbrž ni primera, da A ne bi izbral tretje alternative. (Northcote Cyril Parkinson)
Zgodovina sveta bi bila drugačna, če bi bil Kleopatrin nos krajši. (Blaise Pascal)
Včasih prideš v zgodovino, če pravočasno odideš. (Žarko Petan)
Velika prava zgodovina je zgodovina iznajdb. (Raymond Queneau)
Zgodovina se razodeva kot Božji načrt samo tistim, ki ne pustijo, da bi jih za sabo potegnilo hotenje mesa, ampak ostajajo bistrovidni in budni za preiskovanje znamenj časov. (Bruno Pennacchini)[2]
Talent zgodovinarja je v tem, da ustvari resnično celoto iz detajlov, ki so samo delno resnični. (Renan)
Vedno smo vedeli, da je brezobziren lasten interes nemoralen, zdaj vemo, da je tudi neekonomičen. (Franklin Delano Roosevelt)
Najbolj uspešen je politik, ki najbolj pogosto reče z močnim glasom tisto, kar vsi mislijo. (Theodore Roosevelt)
Kadar gradimo, mislimo, da gradimo za vedno. (John Ruskin)
Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, čemur bi se človeštvo lahko izognilo. (Bertrand Russell)
Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo. (George Santayana, 20. stol.)
Kar pripoveduje zgodovina je le dolgotrajen, težak in zmeden sen, sen človeštva. (Arthur Schopenhauer)
Glave si rešimo samo tako, da to oblast postavimo na glavo! (William Shakespeare)
Celotno človeško zgodovino lahko povzamemo v dveh stavkih: Prvi: »Saj mi ne more škoditi.« Ki mu čez čas sledi drugi: »Kako naj bi to vedel/-a?« (Mark Shea)[3]
Moja dejanja, prestajal sem jih, ne pa zagrešil. (Sofokles)
Vsa zgodovina je en sam pekel, ni resnice in ni zablode in nimaš se kam obrniti, pa tudi nikamor ne moreš iti. (Aleksander Solženicin, En dan Ivana Denisoviča)
Zgodovina zahodne Evrope je hotena, Indije pa naključna usoda. (Oswald Spengler)
Zgodovina je pohlevna jezdna žival, ki jo izmenoma jezdita logika in strast. (Tone Svetina, Ljubezen - trojanski konj, 1988)
Sovražniki so pokončani, razvaline so za vedno; izruval si njihova mesta, njih spomin se je izgubil. (Ps 9,7)
Spomin na pravičnega bo blagoslovljen, ime krivičnih bo strohnelo. (Prg 10,7)
Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem. Kaj je, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Bilo je že zdavnaj, v vekih, ki so bili pred nami. Na prednike ni spomina, tudi na zanamce, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo živeli pozneje. (Prd 1,9-11)
Niti spomin na modrega niti spomin na norca ni trajen. Ker se v daljnih prihodnjih dneh vse pozabi, tako modri umre skupaj z norcem. (Prd 2,16)
Kar zadeva Juda Makabejca in njegove brate – kako so očistili véliki tempelj, posvetili oltar, poleg tega pa se bojevali proti Antíohu Epifanu in njegovemu sinu Evpátorju, kako so junaki, ki so se hrabro bojevali za judovstvo, bili deležni nekakšnih prikazni, tako da so kljub pičlemu številu opustošili vso deželo in pregnali barbarske množice, spet pridobili po vsem svetu slavno svetišče, osvobodili mesto, spet uveljavili zakone, ki so bili pred ukinitvijo, ker jim je bil Gospod z vso dobroto usmiljen –, vse to je v petih knjigah prikazal Jazon iz Cirene, mi pa jih bomo skušali povzeti v enem samem delu. Ko smo namreč videli, kolikšno je valovje številk in kakšno težavo imajo zaradi obilice gradiva tisti, ki se želijo poglobiti v zgodovinske pripovedi, smo si postavili tale cilj: voditi duše tistih, ki hočejo samo branja, pomagati tistim, ki se radi učijo na pamet, in koristiti vsem, ki jim utegne priti ta knjiga v roke. Za nas, ki smo si naložili napor, da to povzamemo, to ni bilo lahko delo. Nasprotno, terjalo je znoja in prečutih noči, kakor ni lahko človeku, ki pripravlja gostijo in skuša zadovoljiti druge. Kljub temu pa bomo napor povzemanja radi vzeli nase, saj smo prepričani, da bodo mnogi hvaležni. Pri tem bomo prepustili zgodovinarju, da natančno razišče podrobnosti, sami pa se bomo potrudili, da podamo glavne obrise povzetka. Kakor namreč mora graditelj nove hiše skrbeti za celotno stavbo, medtem ko mora tisti, ki se loteva enkavstike in poslikave, iskati, kar je potrebno za razporeditev, tako je, mislim, pri nas. Poglabljati se v snov, spuščati se v razpravljanja in raziskovati podrobnosti, to je stvar tistega, ki piše zgodovino. Tistemu pa, ki prireja kakšno gradivo, mora biti dovoljeno, da skuša biti v izrazu čim bolj jedrnat in da se odreče izčrpni obdelavi predmeta. Začnimo torej tu našo pripoved, saj smo se v predgovoru dovolj razgovorili. Nespametno bi namreč bilo raztegovati uvod v pripoved, pripoved sámo pa krčiti. (2 Mkb 2,19-32, pisec razloži, kakšen je bil njegov namen, okoli 124 pr. n. št.)
Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. (Lk 1,1-4, Posvetilo Teofilu, 1. stoletje)
Človek se ne razodeva v svoji zgodovini, ampak se skozi njo prebija. (Rabindranath Tagore)
Zgodovina je kot galerija podob, med katerimi je malo izvirnih in veliko kopij. (Alexis de Tocqueville)
Poslušalcu bo ta zgodovina, ki ne pripoveduje nič pravljičnega, morda manj všeč. (Tukidid, 5. stol. pr. n. št.)
Zgodovina človeštva postaja vedno bolj tekma med vzgojo in katastrofo. (Herbert George Wells)
Zdaj je na splošno bolje držati vsak sebi zgodovino in teologijo. (Herbert George Wells)
Pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja. Glede na dogajanje v svetu moramo priznati, da smo ljudje včeraj in danes dokaj slabi učenci. Najbrž zaradi tega, ker iz zgodovine prenašamo samo podatke, jih spravljamo v svojih arhivih in v svojem spominu. Ne prenašamo pa doživetij ljudi, njihovih upanj in strahov, njihovih želja in hrepenenj. Zato zgodovina vse preveč ostaja prenos podatkov, ne pa srečanje z življenjem, z ljudmi. Zaradi tega smo tolikokrat tako slabi učenci. /.../ Prišel sem do prepričanja, da zgodovina ne pripada tistemu, ki jo preiskuje, ki brska po arhivih in odkriva sledi časa. Ta človek zgolj stoji pred darom, ki so ga predenj položili drugi ljudje, ljudje nekega drugega časa. Zgodovina pripada tistemu, ki jo je ustvarjal in ne tistemu, ki jo preiskuje, kakor življenje pripada tistemu, ki ga živi, in ne tistemu, ki ga morda opazuje od zunaj. Nihče ne more imeti oblasti nad njim. Tisti, ki je zgodovino živel, ni nikoli dal avtorskih pravic nad svojim življenjem in svojim časom komu drugemu. Zato moramo pred zgodovino vedno stati z velikim spoštovanjem. V njej so namreč ljudje in dogodki, ki so jih ustvarjali, mi pa smemo vanjo gledati in skozi to zrenje prej skušati razumeti svoj čas, kot oblikovati njihovega. Na neki način moramo biti podobni restavratorjem, ki dvignejo prah in umazanijo z neke podobe, nikakor pa jim ne pride na misel, da bi jo popravljali po svojem okusu ali po okusu časa. (Stanislav Zore)[4]
