Urbano bojevanje

Bojevanje

konvencionalno bojevanje

nekonvencionalno bojevanje

pehotno bojevanje

gorsko bojevanje

oklepno bojevanje

urbano bojevanje

puščavsko bojevanje

džungelsko bojevanje

arktično bojevanje

amfibijskodesantno bojevanje

letalsko bojevanje

obrambno bojevanje

nočno bojevanje

pozicijsko bojevanje

gverilsko bojevanje

protigverilsko bojevanje

protiteroristično bojevanje

elektronsko bojevanje

psihološko bojevanje

minsko bojevanje

protiminsko bojevanje

podvodno bojevanje

pomorsko bojevanje

protiletalsko bojevanje

protihelikoptersko bojevanje

protiladijsko bojevanje

protipodmorniško bojevanje

biološko bojevanje

kemično bojevanje

radiološko bojevanje

Vojskovanje

Vojaška taktika

Vojaška operacija

Vojaška strategija

Urbano bojevanje je bojevanje, ki poteka v urbanih naseljih (npr. v vasih, mestih). Ameriška oznaka je MOUT (Military Operations in/on Urban Terrain); britanska pa FIBUA (Fighting in Built Up Areas).

Značilnosti

Zaradi urbanističnih značilnosti veljajo za bojevanje znotraj naselij naslednje značilnosti:

• zgradbe: Zgradbe lahko predstavljajo utrjene točke v obrambi ter tako zavirajo hitrost napadalcev. Ker se branilci lahko selijo iz hiše v hišo, je proces osvajanja zelo otežen. Z namernim in usmerjenim rušenje zgradb lahko naredimo težko prehodne barikade.
• ulice: Zaradi ozkih ulic se vojaška enota ne morejo razviti in predstavljajo odkrite tarče. Oklepna vozila težko napredujejo in so izpostavljena gverilskim napadom (npr. branilec s strehe vrže na vozilo molotovko, ki tako nastane taktična ovira sredi ulice).
• urbanistična zasnova: Zaradi strjenosti naselja obstaja problem uporabe podpore (artilerija, vojno letalstvo), saj lahko napademo lastne enote ali civiliste. Z rušenjem komunikacij (predori, mostovi, nadvozi, podvozi,... zastane hitrost napadalčevega napredovanja.
• ostrostrelci: Zaradi številnih skrivališč se lahko ostrostrelci pritajijo in zdesetkajo napadajoče enote.
• gverilsko bojevanje: Zaradi kanalizacije se lahko branilci gibljejo neodkrito in tako lahko napadejo tudi napadalce iz hrbta.
• civilno prebivalstvo: Civilisti lahko zavrejo napredovanje ali celo sprožijo zunanjo intervencijo (diplomatsko in/ali vojaško) tujih držav/organizacij. Ravno tako prisotnost civilistov v urbanem območju pomeni strožja pravila bojevanja (angl. Rules Of Engagement), kot so npr. uporaba strelnega orožja le v primeru resne nevarnosti ter prepoved uporabe težkega orožja.

Zaradi dolgotrajnega bojevanja (hiša za hišo, včasih celo soba za sobo) taka vrsta vojskovanja privede do velik žrtev, tako s strani napadalcev (največ žrtev utrpi prav napadalec) kot branilcev.

Urbano bojevanje skozi zgodovino

• bitka za Stalingrad (1941-1942)
• bitka za Berlin (1945)
• bitka za Budimpešto (1945)
• bitka za Grozni (1994, 1996)
• bitka za Faludžo (2004)

Glej tudi

• konvencionalno bojevanje
• pehotno bojevanje