Pojdi na vsebino

Univerza v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Univerza v Ljubljani
Logo of the University of Ljubljana
latinsko Universitas Labacensis
Ustanovljena1919
Tipjavna univerza
Proračun442.050.000 € (2022)[1]
RektorGregor Majdič
Strokovni sodelavci
6.661(2022)[1]
Št. študentov37.509 (2022)[1]
Dodiplomskih21.352 (2022)[1]
Podiplomskih14.058 (2022)[1]
KrajLjubljana, Slovenija
Članstvo v združenjihThe Guild, Združenje evropskih univerz
Spletna stranwww.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani (latinsko Universitas Labacensis) je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17[1]) največja univerza v Sloveniji.[2] Sedež - Rektorat univerze se nahaja v ožjem središču Ljubljane, v stavbi Kranjskega deželnega dvorca na Kongresnem trgu, fakultete pa se nahajajo v različnih delih Ljubljane in ena od njih, Fakulteta za pomorstvo in promet, v Portorožu.

Trenutni (45.) rektor Univerze je Gregor Majdič. Študenti so organizirani v krovno Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani.

Na različnih mednarodnih lestvicah, ki rangirajo univerze po akademskih in znanstvenih dosežkih, se ljubljanska univerza običajno uvršča med 600 najboljših univerz na svetu, kot najvišje uvrščena univerza v Sloveniji. Po lestvici Academic Ranking of World Universities (ARWU, t. i. »šanghajska lestvica«) se tako do leta 2018 uvrščala med 500 najboljših, naslednje leto pa je zdrsnila stoterico nižje.[3][4] Po lestvici QS World University Rankings je v rangu 591–600 najboljših za leto 2019, pri čemer je najbolje ocenjeni študijski program fizike in astronomije med 250 najboljših,[5] po lestvici THE World University Rankings (Times Higher Education, 2019) pa v rangu 601–800.[6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Sedež (rektorat) univerze

Leta 1595 je Adam Bohorič postal rektor ljubljanske protestantske stanovske šole (1563-1598), ki je v zadnjem obdobju delovanja pridobila nekatere atribute višje šole.

V letih od 1597 do 1773 je v Ljubljani deloval jezuitski kolegij, ki je od leta 1619 začel uvajati tudi nekatere višješolske programe. Visokošolsko izobraževanje se je v Ljubljani uradno začelo leta 1704, ko so v okviru filozofskega študija na jezuitskem kolegiju ustanovili stolici za logiko in cerkveno pravo, 1705 so ustanovili še stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa stolico za mehaniko. Pokrivali so tudi  študij teologije v povezavi s filozofskim študijem. Ker visokošolska ustanova v Ljubljani ni premogla vseh študijev,  jo danes nekateri imenujejo tudi semiuniverza. V 18. stoletju je bil dodatno uveden še  medicinsko-kirurški študij.

Popolna univerza v Ljubljani, z možnostjo študija medicine in kirurgije, inženirstva, arhitekture, prava in teologije, sprva pod imenom Écoles centrales, je bila ustanovljena leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc, a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena. Višje/visokošolsko izobraževanje v Ljubljani pa je avstrijska oblast vrnila v obliko, ki je obstajala pred francosko zasedbo. Rektor ljubljanske univerze za časa francoskih Centralnih šol je bil Jožef Balant (Walland, Valant) (1763-1834), kasnejši goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, ki je bil rojen v Novi vasi pri Radovljici. Zaslužen je bil za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva na Slovenskem in spada med naše pomembne narodnobuditeljske šolnike in duhovnike.

Prve zahteve po slovenski univerzi so se pojavile že v pomladi narodov 1848-1849 (tedaj so bila za kratek čas v Ljubljani in Gradcu organizirana predavanja iz prava v slovenskem jeziku), ki jih je nato po zamrtju v dobi Bachovega neoabsolutizma oživilo taborsko gibanje konec 60 let 19. stoletja.

Začasno narodno predstavništvo v Beogradu je 16. julija 1919 na 55. seji v drugem branju dokončno sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, uradno »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, s popolnimi Pravno, Filozofsko, Tehniško, Teološko in nepopolno, dvoletno Medicinsko fakulteto. Za je glasovalo 153 od 153 prisotnih poslancev. Regent Aleksander je zakon podpisal 23. 7. 1919 in ta datum štejemo tudi za uradni ustanovitveni datum, čeprav je bil v uradnem listu Kraljevine SHS, Službene Novine št. 83, objavljen šele 23. 8. 1919, v Uradnem listu Deželne vlade za Slovenijo št. 140 pa 1. 9. 1919.[7] Veliko zaslug za ustanovitev univerze imata Karel Verstovšek[8] in Mihajlo Rostohar.[9] S kraljevo odločbo je bilo 31. avgusta imenovanih prvih profesorjev. Dvanajstega novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.[10] V prvem letu (1919-1920) se je na univerzo vpisalo 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2007-2008 pa je bilo vpisanih že 47.465 študentov.[11]

Zgodovina poimenovanja

[uredi | uredi kodo]
  • Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani/Universitas Labacensis (1919–1929)
  • Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani/Universitas Alexandrina (1929–1941)
  • R. universita di Lubiana/Kraljeva univerza v Ljubljani (1941–1943)
  • Universität Laibach/Univerza v Ljubljani (1943–1945)
  • Univerza v Ljubljani (1945–1979)
  • Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979–1990)
  • Univerza v Ljubljani (od 1990)

Organiziranost

[uredi | uredi kodo]
Trenutni rektor univerze je endokrinolog z Veterinarske fakultete Gregor Majdič.

Univerza v Ljubljani je javna ustanova, katere formalnopravna ustanoviteljica je Republika Slovenija,[12] a ima poseben status med javnimi ustanovami, saj slovenska Ustava in Zakon o visokem šolstvu določata, da so javne univerze pri izvajanju svojega poslanstva avtonomne v organizacijskem in akademskem smislu. Pri tem pa ta pojem v zakonodaji ni natančno opredeljen, tako da je v praksi avtonomija omejena na več načinov, na primer z umestitvijo akademskega osebja v sistem javnih uslužbencev.[13][14]

Vodja in predstavnik univerze je rektor, ostali organi pa so še senat, ki je najvišji strokovni organ, upravni odbor, ki je odgovoren zlasti za materialne zadeve, in študentski svet, ki zastopa interese študentov. Članice – fakultete in akademije – vodijo dekani, poleg tega pa imajo lastne senate, upravne odbore, študentske svete, akademske zbore in druge organe.[12]

Največji delež proračuna (za leto 2022[1]) predstavljajo neposredna proračunska sredstva za izvajanje študijskih programov,[15] fakultete pa lahko pridobivajo sredstva tudi z naslova šolnin za izredni študij, kandidiranjem na nacionalnih in mednarodnih razpisih za raziskovalno dejavnost ter iz drugih virov.[12]

Članice univerze

[uredi | uredi kodo]

Univerzo sestavlja 26 članic, od tega 23 fakultet in tri umetniške akademije, ki izvajajo študijske programe v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva.[12]

Trenutne članice

[uredi | uredi kodo]

Bivše članice

[uredi | uredi kodo]

Druge povezane ustanove

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 »Univerza v številkah«. Univerza v Ljubljani. 2022. Pridobljeno 16. junija 2023.
  2. ↑ Valič, Urša (13. december 2013). »Dan Univerze v Ljubljani«. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 13. oktobra 2016.
  3. ↑ »University of Ljubljana«. Academic Ranking of World Universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2019. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  4. ↑ Škerl Kramberger, Uroš (17. avgust 2019). »Premalo denarja, nižje uvrstitve slovenskih univerz v svetovni konkurenci«. Dnevnik. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  5. ↑ »University of Ljubljana«. QS Top Universities. Quacquarelli Symonds Ltd. Pridobljeno 23. julija 2019.
  6. ↑ »University of Ljubljana«. THE World University Rankings. Pridobljeno 23. julija 2019.
  7. ↑ Polec, Janko (1929). »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo«. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega. str. 173 in 181.
  8. ↑ Znameniti Velenjčan Karel Verstovšek, zaslužni slovenski politik
  9. ↑ Trstenjak, Anton. »Rostohar, Mihajlo«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  10. ↑ »Zgodovina UL«. Univerza v Ljubljani. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2013. Pridobljeno 3. oktobra 2013.
  11. ↑ Kuhar, Špela; Potokar, Robert (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ustanova Fundacija Piranesi.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 "Statut Univerze v Ljubljani". Pravno-informacijski sistem. 28.1.2005. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT98#. Pridobljeno 31.10.2016. 
  13. ↑ Svetlik, Ivan (9. april 2016). »Komu koristita akademska svoboda in avtonomija univerz?«. Delo. Pridobljeno 31. oktobra 2016.
  14. ↑ Igličar, Albin (2005). »Avtonomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije«. Revus. Zv. 5. str. 91–101. doi:10.4000/revus.1816. ISSN 1581-7652.
  15. ↑ Sklep o določitvi letnih sredstev za financiranje študijske dejavnosti za leto 2022. Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. 21.6.2022. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/Financiranje/Sklepi-o-dolocitvi-letnih-sredstev/Sklep-studijska_dej_2022_cistopis.pdf. Pridobljeno 16.6.2023. 

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Univerza v Ljubljani.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_v_Ljubljani&oldid=6291237«