Topola (mesto)

Za druge pomene glej Topola.

Topola Топола
Mesto in občina
Topola in Oplenac
Zastava Grb
Lokacija občine Topola znotraj Srbije
Koordinati: 44°15′09″N 20°40′34″E
Država	Srbija
ustanovitev mesta	1781
Upravljanje
• župan	Dragan Jovanović
Nadm. višina	211 m
Prebivalstvo  (2002)
• Skupno	5.422
• Gostota	71,04 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	34310
Omrežna skupina	+381 34
Avtomobilska oznaka	TO
Spletna stran	www.topola.com

Topola (izvirno srbsko Топола) je mesto v Srbiji, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Šumadijski upravni okraj.

Geografija

Mesto Topola leži v središču Šumadije, v osrednji Srbiji, okoli 80 km je oddaljena od Beograda, 42 km od Kragujevca, 40 km od Gornjeg Milanovca in 12 km od Arađelovca. Je ob vznožju hriba Oplenac in je obdano z dolinama reke Kamenice in Jasenice.

Na griču Oplenac blizu Topole stoji cerkev sv. Jurija iz belega marmorja. Daroval jo je srbski kralj Peter I., v njem pa počiva skoraj vsa plemiška rodbina srbske, kasneje jugoslovanske vojvodske in kraljeve družine Karađorđević.

Zgodovina

Topola se kot naselbina v pisnih virih prvič omenja v obdobju avstrijske zasedbe severne Srbije (1717-1739), v popisu obmejnih nahij Srbije, po sklenjenem miru v Požarevcu (1717), kjer se pod imenom Dopala navaja v okrožju Kragujevac.

Prvotno se je vas imenovala Kamenica, tako kot lokalna reka. Na glavni trgovski poti proti Beogradu je rasel topol, pri katerem so se radi ustavljali potujoči trgovci in prevozniki (sekiridžije), na lokaciji »pri topolu«, zato je toponim Topola postopno povsem zamenjal staro ime Kamenica.

Topola po letu 1808

Srbski trgovec, domačin Jurij (Đorđe) Petrović, znan kot Karađorđe (Črni Jurij), voditelj (vožd) prve srbske vstaje proti Turkom v začetku 19. stoletja, je po zmagah v bojih Topolo razglasil za prestolnico osvobojene Srbije. Topola ni dolgo uživala v miru, močnejši Turki so leta 1813 srbski upor zatrli, Karađorđevo hišo in mesto pa porušili in požgali.

Druga faza poselitve in razvoja naselbine se je pričela leta 1805, ko je dal vožd Karađorđe zgraditi palisado, s katero je obdal mestece in svojo na novo zgrajeno hišo (konak) ob vznožju hriba Oplenac. Tako je postala Topola utrjeno strateško pomembno naselje, ki je z razvojem srbske državotvornosti pridobivala na političnem pomenu. Med letoma 1808 in 1813 je bila že obdana z obzidjem z obrambnimi stolpi, zgrajene so bile cerkev, šola in druge javne zgradbe. S tem je postala center nacionalnega pomena, v katerega so se priseljevali številni Srbi iz osvobojenih in še neosvobojenih delov Srbije. Ker je bila neuradna prestolnica srbskih upornikov, s sedežem voditelja upora, so v njej sprejemali tudi tuje diplomate, tu so se vršili pogovori in sklepali dogovori. Četudi je imela nahija svoj sedež v Kragujevcu, je v časih pred ustanovitvijo srbske države imela Topola veliko večji politični pomen. Širitev Topole se je nadaljevala z začetkom vladavine kneza Aleksandra Karađorđevića (1842 -1858), (mlajšega sina Karađorđa), ki je dal obnoviti družinsko posestvo na Oplencu, gradbena dela so povečala priseljevanje, zato se je na obeh straneh ceste Beograd - Kragujevac razvilo trgovsko središče (čaršija) z novimi stavbami in trgovinami.

Podnebje in mikroklima

Mesto z nadmorsko višino okoli 215 m ima tudi zaradi vpliva gozda na bližnjem Oplencu nekoliko milejše celinsko podnebje, sicer značilno za Balkanski polotok (mrzle zime in vroča poletja), s povprečno temperaturo okoli 11 °C. Topola je zaradi ugodnih vremenskih vplivov in naravnih danosti od nekdaj znana po vinogradništvu in sadjarstvu.

Demografija

V naselju živi 4348 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,1 let (37,4 pri moških in 40,6 pri ženskah). Naselje ima 1811 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,99.

Topola ima, glede na rezultate popisa iz leta 2002, prebivalce večinoma srbske narodnosti, v zadnjih treh popisih je opazen porast števila prebivalcev.

Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija Leto Št. prebivalcev 1948 965 1953 1467 1961 1761 1971 2876 1981 3482 1991 4592 4506 2002 5546 5422

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi			5.171	95,37%
Črnogorci			38	0,70%
Jugoslovani			29	0,53%
Hrvati			9	0,16%
Albanci			7	0,12%
Makedonci			6	0,11%
Slovenci			3	0,05%
Romi			3	0,05%
Rusi			2	0,03%
Čehi			1	0,01%
Ukrajinci			1	0,01%
Muslimani			1	0,01%
Bolgari			1	0,01%
Neznano			134	2,47%

Prebivalstvo po spolu in starosti

povprečno	37.4			40.6

Gospodinjstva

Število gospodinjstev po popisih prebivalstva 1948-2002. Leto popisa 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število gospodinjstev 327 474 603 958 1170 1481 1811

Gospodinjstva po številu članov po popisu iz leta 2002 Število članov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 in več Povprečno št. članov Število gospodinjstev 323 428 375 441 142 78 19 4 1 - 2.99

Prebivalstvo staro 15 in več let po stanu in spolu

Spol	Skupaj	Neporočen(a)	Poročen(a)	Vdovec/vdova	Ločenec/ločenka	Neznano
Мoški	2165	662	1384	68	42	9
Ženske	2428	522	1385	394	117	10

Prebivalstvo po poklicu

Spol	Skupaj	Kmetijstvo, lov in gozdarstvo	Ribištvo	Rudarstvo	Proizvodnja	Proizvodnja in distribucija...	Gradbeništvo	Trgovina	Hoteli in restavracije	Transport, skladišča in zveze
Мoški	985	43	-	38	261	49	34	182	58	61
Ženske	923	23	-	9	212	22	10	206	55	22
Oba spola	1908	66	-	47	473	71	44	388	113	83
Spol	Finančno posredovanje	Nepremičnine	Državna uprava in obramba	Izobraževanje	Zdravstveni in socialni sektor	Ostale uslužnostne aktivnosti	Zasebna gospodinjstva	Zunanje organizacije in telesa	Neznano
Moški	30	15	55	54	24	23	-	-	58
Ženske	41	15	78	104	75	29	-	-	22
Oba spola	71	30	133	158	99	52	-	-	80

Znamenitosti

Na robu Topole stoji rekonstruirana Karađorđeva hiša (Karađorđev konak), kjer je bila do zatrtja prva prestolnica Karađorđevićeve Srbije.

Rekonstruirana Karađorđeva hiša v Topoli (Karađorđev konak)

Glej tudi

• seznam naselij v Srbiji
• Oplenac
• Karađorđevići