Sviščevke
Sviščevke | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Gentiana acaulis (Kochov svišč)
| ||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Rodovi | ||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||
|
Sviščevke (znanstveno ime Gentianaceae) so družina enoletnih in trajnih zelišč, ki vključuje encijan in druge rastline z značilnimi grenčinami. Družina vsebuje 87 rodov in čez 1500 vrst.[1]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Rastline so običajno korenikaste in imajo nasprotne liste brez prilistov ter zvezdaste, dvospolne cvetove, združene v socvetja.
Cvet
[uredi | uredi kodo]Čašnih listov je štiri ali pet (redko več) in so zrasli. Tudi venčnih listov je štiri ali pet, so zrasli in oblikujejo zvonast ali pladnjast venec. Prašniki so pritrjeni na venec, po številu pa jih je toliko kot venčnih listov.
Vrat pestiča je enostaven. Brazda je enostavna ali dvokrpa.
Plod in seme
[uredi | uredi kodo]Plod je največkrat odpirajoča se glavica, redko jagoda. Semena so majhna in vsebujejo endosperm.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Družina je razširjena po vsem svetu. Številne vrste so arktične in visokogorske rastine, mnoge rastejo na slanih ali močvirnih rastiščih. Nekatere rastejo tudi na odmirajočem rastlinstvu.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Številne vrste rodov Gentiana in Sabatia gojijo kot okrasne rastline. Grenčine iz korenik nekaterih vrst uporabljajo v zdravilstvu (encijan, svercija, tavžentroža).
Rodovi
[uredi | uredi kodo]Galerija
[uredi | uredi kodo]-
svišč (Gentiana)
-
navadna tavžentroža (Centaurium erythraea)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Struwe, Lena; Albert, Victor A., ur. (2002). Gentianaceae. Cambridge University Press. str. 662. ISBN 0-521-80999-1.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Barrett, Spencer Charles Hilton; in sod. (1995). Vernon Hilton Heywood; in sod. (ur.). Cvetnice : kritosemenke sveta. Ljubljana : DZS. COBISS 53970688. ISBN 86-341-1439-2.