Stolnica sv. Jožefa, Hanoj
| Stolnica sv. Jožefa v Hanoju Nhà thờ Chính tòa Thánh Giuse | |
|---|---|
 | |
| 21°1′43″N 105°50′56″E / 21.02861°N 105.84889°E | |
| Kraj | ulica Nhà Thờ, okrožje Hoàn Kiếm, Hanoj |
| Država |  Vietnam |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveti Jožef |
| Zgodovina | |
| Status | stolnica |
| Posvečena | 24. december 1886 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Slog | neogotska arhitektura |
| Konec gradnje | December 1886 |
| Uprava | |
| Nadškofija | Nadškofija Hanoj |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Joseph Vũ Văn Thiên |
Stolnica svetega Jožefa (vietnamsko Nhà thờ Lớn Hà Nội, Nhà thờ Chính tòa Thánh Giuse; francosko Cathédrale Saint-Joseph d'Hanoï) je cerkev na ulici Nhà Thờ v okrožju Hoàn Kiếm v Hanoju v Vietnamu. To je cerkev iz poznega 19. stoletja v neogotskem slogu, ki služi kot stolnica rimskokatoliške nadškofije v Hanoju. Stolnica je poimenovana po sv. Jožefu, zavetniku Vietnama.
Gradnja se je začela leta 1886, arhitekturni slog pa je bil opisan kot podoben Notre Dame de Paris. Cerkev je bila ena prvih stavb, ki jih je zgradila francoska kolonialna vlada v Francoski Indokini, ko so jo odprli decembra 1886. Je najstarejša cerkev v Hanoju.[1]
V stolnici je maša večkrat čez dan. Za nedeljsko večerno mašo ob 18. uri se na ulice razlijejo velike množice. Oddajajo se molitvene pesmi; Katoličani, ki ne morejo vstopiti v stolnico, se zbirajo na ulici in poslušajo himne.[2]
Lega
[uredi | uredi kodo]Stolnica stoji zahodno od jezera Hoàn Kiếm [3] na majhnem trgu znotraj Stare četrti, na koncu ulice Nhà Thờ in vogalu ulice Nhà Chung, prestižnega tržnega območja z butiki in svilo, priljubljenimi med turisti ter restavracijami in majhnimi stanovanjskimi bloki.[4] Stolnica je tudi sedež vietnamske nadškofije; nadzoruje več kot 480 cerkva in kapel ter 113 župnij in služi 400.000 katoličanom. Glavna vrata stolnice so na splošno odprta le med mašo; v drugih urah je vstop dovoljen skozi stranska vrata v sestavljenem zidu škofije, za katerimi je mogoče pozvoniti za vstop v pravo stolnico.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Novembra 1873 so francoske čete pod poveljstvom Francisa Garnierja, ki so delovale v podporo francoskemu trgovcu Jeanu Dupuisu, zavzele citadelo v Hanoju, preden so osvojile preostali del mesta. Desetletje je minilo, preden so kolonisti zaradi upornikov pridobili popoln nadzor nad Hanojem.[5] Gradnja stolnice se je najverjetneje začela po tem času in je bila dokončana decembra 1886,[6] leto preden je bila ustanovljena federacija Francoske Indokine kot del njenega kolonialnega imperija.[7] Zgradil jo je francoski misijonar in apostolski vikar v Zahodnem Tonkinu Paul-François Puginier, ki je pridobil dovoljenje takratne kolonialne francoske uprave. Zgrajena je bila na zapuščenem mestu pagode Báo Thiên.[8] Ta lokacija je bila del upravnega središča Tonkina pred francosko kolonialno dobo. Da bi olajšali gradnjo cerkve, so odstranili ruševine pagode, ki je bila zgrajena, ko je mesto ustanovila dinastija Lý v 11. stoletju in se je zrušila leta 1542 in je niso nikoli popravili.[9] Stolnica je bila posvečena 24. decembra 1886.
Potem ko je Viet Minh po ženevski konferenci leta 1954 prevzel nadzor nad Severnim Vietnamom, je katoliška cerkev trpela desetletja preganjanja. Duhovnike so aretirali, cerkveno premoženje pa zasegli in razlastili.[10] Stolnici svetega Jožefa ni bilo prizaneseno in je bila zaprta do božičnega večera leta 1990, ko je bilo tam spet dovoljeno obhajati mašo.[11] Leta 2008 so na parceli ob stolnici potekali protesti v zvezi z verskimi simboli.[12]
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]
Zunanjost
[uredi | uredi kodo]Fasada, zgrajena iz kamnitih plošč in opeke z betonsko oblogo, je sestavljena iz dveh stolpov kvadratne oblike, ki se dvigata do višine 31 m, pri čemer je vsak stolp opremljen s petimi zvonovi. Stolnica je bila zgrajena v neogotskem slogu.[13] Dvojna zvonika so pogosto primerjali s tistima v Notre Dame v Parizu; arhitekti sv. Jožefa so poskušali posnemati pariški dvojnik. Zunanje stene cerkve so iz granitnih kamnitih plošč. Z leti je zunanjost stolnice močno dotrajana zaradi močnega onesnaženja.[14] Kot odgovor na to je bila stolnica med julijem 2020 in majem 2022 deležna večjih obnovitvenih del, s katerimi so obnovili njen zunanji videz in strukturno celovitost.[15]
Notranjost
[uredi | uredi kodo]Okna so opremljena z visokimi vitraji in imajo zašiljene loke. Vitraži stolnice so bili izdelani v Franciji, preden so jih prepeljali v Vietnam. Strop je rebrasto obokan, kot so ga videli v srednjeveški Evropi. Ladja je narejena rahlo nagnjeno, da odvaja vodo, medtem ko je svetišče izdelano iz poliranega pozlačeno obrezanega lesa, podobno kot v stolnici Phát Diệm, in ima arhitekturne okraske v cesarskem slogu Huế. Kip Device Marije hranijo v nosilnici po domači navadi, ki je vidna levo od ladje.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nguyen, Luke (2011). Indochine: Hanoi. Murdoch Books. str. 261. ISBN 9781742668819.
- ↑ Nick Ray; Yu-Mei Balasingamchow (15. september 2010). Vietnam. Lonely Planet. str. 100–. ISBN 978-1-74220-389-8.
- ↑ The Rough Guide to Southeast Asia On A Budget. Rough Guides. 15. november 2010. str. 917–. ISBN 978-1-4053-8686-9. Pridobljeno 30. maja 2013.
- ↑ Lucus, Paul (Junij 2011). Ho Chi Minh Noodles and the Trail Through Vietnam. AuthorHouse. str. 13–. ISBN 978-1-4678-9098-4. Pridobljeno 30. maja 2013.
- ↑ Downs, Tom (2007). Hanoi & Halong Bay. Lonely Planet. str. 203. ISBN 9781741790924.
- ↑ Spano, Susan (25. maj 2008). »French impressions«. Los Angeles Times. str. 2. Pridobljeno 29. maja 2013.
- ↑ »History of Vietnam«. Lonely Planet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2014. Pridobljeno 29. maja 2013.
- ↑ Aygen, Zeynep (5. marec 2013). International Heritage and Historic Building Conservation: Saving the World's Past. Routledge. str. 75. ISBN 9780415888141.
- ↑ Boudarel, Georges; Nguyễn, Văn Ký (2002). Hanoi: City of the Rising Dragon. Rowman & Littlefield. str. 49.
- ↑ Tucker, Spencer C., ur. (20. maj 2011). »Catholicism in Vietnam«. The Encyclopedia of the Vietnam War: A Political, Social, and Military History. ABC-CLIO. ISBN 9781851099610. Pridobljeno 29. maja 2013.
- ↑ Lewis, Mark; Dodd, Jan; Emmons, Ron (1. oktober 2009). The Rough Guide to Vietnam. Rough Guides UK. ISBN 9781405380218.
- ↑ Kurfurst, Sandra (2012). Redefining Public Space in Hanoi: Places, Practices and Meaning. LIT Verlag Münster. str. 115–. ISBN 978-3-643-90271-9. Pridobljeno 30. maja 2013.
- ↑ Ashenburg, Katherine (19. april 1998). »Asia-Pacific Issue; 'Moderne' Lives On In a Colonial City«. The New York Times. Pridobljeno 30. maja 2013.
- ↑ McKenna, Steve (8. november 2009). »New life amid the mayhem – Vietnam«. The Sun Herald. Sydney. str. 16. Pridobljeno 30. maja 2013. (zahtevana naročnina)
- ↑ Hiển, Gia (23. maj 2022). »Hai công trình ở Hà Nội vừa "lột xác" ngoạn mục: Nhà Thờ Lớn phục hồi vẻ hoài cổ, một phố đi bộ mới đang cực hot«. Kênh 14. Pridobljeno 24. novembra 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]