Soglasnik
Soglasniki ali konzonanti[1] so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki. V navadnem besedju niso zlogotvorni. Po odprtostni stopnji jih delimo na zvočnike in nezvočnike.[2]
V slovenskem knjižnem jeziku je 21 soglasniških fonemov: /p/, /t/, /k/, /b/, /d/, /g/, /f/, /h/, /v/, /j/, /l/, /r/, /c/, /č/, /dž/, /s/, /š/, /z/, /ž/, /m/, /n/. V slovenski abecedi so soglasniki predstavljeni z naslednjimi črkami: B, C, Č, D, F, G, H, J, K, L, M, N, P, R, S, Š, T, V, Z in Ž.
Zvočniki/nezvočniki
[uredi | uredi kodo]Zvočniki so glasovi srednje odprtostne stopnje in jih izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Mednje sodijo m, n, r, l, v in j. Nezvočniki so glasovi najmanjše odprtostne stopnje in jih tvorimo z močnim oviranjem zračnega toka v ustni votlini.[3][2] Nezvočniki so lahko zveneči (glasilke v grlu se pri tvorbi zvenečih nezvočnikov tresejo) ali nezveneči (glasilke se ne tresejo). Zveneči nezvočniki so b, d, dž, g, z in ž, nezveneči nezvočniki pa c, č, f, h, k, p, s, š in t.[3]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]IPA: Soglasniki v slovenščini | |
---|---|
IPA | primeri |
p | pero, apno, vpis |
b | biti, žaba |
t | trava, otrok |
d | do, oditi |
tʃ | čas, način |
dʒ | džin, džip |
k | klepet |
ɡ | govor |
f | figa |
ʋ | vrata |
s | sestra, most |
z | zob |
ʃ | šivanka |
ʒ | žival, koža |
ç | himna |
m | mati |
n | ne |
l | luna |
r | riba |
j | jopa |
x | hrib |
IPA: Samoglasniki v slovenščini | |
a | mama |
e | peč |
ɛ | medved |
ə | pes |
i | miza |
o | moka |
ɔ | roka |
u | usta |