Pomnilnik
Vrste računalniških pomnilnikov |
---|
Neobstojni |
RAM |
|
V razvoju |
|
Zgodovinski |
|
Obstojni |
ROM |
|
NVRAM |
|
Zgodnji NVRAM |
|
V razvoju |
|
Zgodovinski |
|
Pomnilnik je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga je hranjenje podatkov. V pomnilniku so shranjeni ukazi in podatki od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno (linearno) naslovljeni. Zlogi so lahko različnih velikosti (byte, double, word).
Vrste pomnilnikov
[uredi | uredi kodo]Glede na hitrost ločimo več slojev pomnilnika:
- registri - najhitrejši pomnilnik, ki je vgrajen v sam mikroprocesor, registri so praviloma sestavljeni le iz enega zloga (byte, double, word,...). Delujejo pri enaki oz. večji hitrosti kot je hitrost izvrševanja ukazov mikroprocesorja,
- medpomnilniki (prvonivojski, drugonivojski, tretjenivojski pomnilnik) - je še vedno zelo hiter pomnilnik, vendar je že počasnejši od izvajanja ukazov mikroprocesorja. Prvonivojski je večinoma vrste SRAM in vgrajen v procesor. Drugonivojski je bil prvotno vgrajen na matične plošče, vendar je zadnje čase bolj pogost na procesorjih,
- sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik) - je glavni sistemski pomnilnik, praviloma naj bi bil imel tudi največjo kapaciteto. To je pomnilnik, ki ga vstavimo kot RAM v razširitvene reže,
- navidezni pomnilnik - je virtualni pomnilnik, ki se nahaja na trdem disku. Je od vseh najpočasnejši in ima ogromne latence. Uporablja se ga, če je premalo fizičnega pomnilnika in sicer, da se del diska s pomočjo MMU (Memory Management Unit - vgrajena v sistemski nabor (severni most), pri novejših AMD procesorjih pa že v sam procesor) predstavlja kot pomnilnik. Omejen je le z velikostjo diska in pa z zmožnostjo naslavljanja MMU.
Zgradba
[uredi | uredi kodo]Pomnilnik je videti kot enodimenzionalno zaporedje pomnilniških besed oziroma pomnilniških lokacij, od katerih ima vsaka svoj enoličen naslov. Pomnilniška beseda je sestavljena iz pomnilniških celic, ki so sposobne hraniti 1 bit informacije.
Število pomnilniških celic v besedi imenujemo dolžina pomnilniške besede. Iz pomnilnika ni mogoče prebrati (ali vanj pisati) manj kot eno pomnilniško besedo. Pri današnjih računalnikih se dolžina besede giblje od 1 do 64 bitov.