Pogovor:Tau

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Tau. Stran ni namenjena splošnim pogovorom o temi članka.
Svoje komentarje in odgovore podpišite s štirimi vijugami (~~~~). Novo besedilo postavite pod staro. Za začetek nove teme kliknite sem. Novinec v Wikipediji? Dobrodošli!	bodimo vljudni predpostavimo dobronamernost brez osebnih napadov bodimo gostoljubni	Pravila za članke brez izvirnega raziskovanja nepristranskost preverljivost

Tau ali tav?

Odločil sem se za zapis tau, ker tako piše v vseh matematičnih, fizikalnih in astronomskih knjigah, kar jih imam doma. V spletni verziji SSKJ pa nisem našel niti tau niti tav. Tav lahko ostane za feničansko črko. Marino 11:18, 15. oktober 2007 (CEST)

Feničanska črka je gotovo tav. Za poimenovanje grške črke takole na hitro na spletu res ne najdem nobenega vira, ki bi pisal tav; najdem le poimenovanje križa tav, kjer gre za primerjavo z obliko grške črke. Tudi v korpusih najdem samo en zadetek: »Križ v obliki črke T (tav) simbolizira kačo, pritrjeno na kol, smrt,« (FidaPlus). --Eleassar ^pogovor 11:37, 15. oktober 2007 (CEST)

Samo omenim, da imajo frančiškani v Sloveniji duhovno središče Tau, ki se imenuje po črki oziroma po križu v obliki te črke. Fiziki poznajo tau lepton, ki se mu reče tudi tauon (in ne tavon). Marino 12:27, 15. oktober 2007 (CEST)

Niso si še prebrali SP. ;) --Eleassar ^pogovor 12:32, 15. oktober 2007 (CEST)

Mogoče še en premislek: Popolnoma se strinjam, da bi bi pravilen zapis tav, če bi šlo za res pravo slovensko besedo - v tem primeru bi se tudi sklanjalo: tav, tava, tavu, ... s tavom (podobno kot kakav, kakava ... s kakavom, kar popolnoma zagovarjam). Vendar pa "tava" večina matematikov in fizikov ne šteje za pravo slovensko besedo (tudi v internetni verziji SSKJ je nisem našel) in zato uporabljamo tau citatno - tau sam se ne sklanja, pač pa :črka tau, črke tau, črki tau ... s črko tau. To velja tudi za večino drugih grških črk - le redke izjeme so tako sprejete v slovenski jezik, da se jih sklanja, npr.: sigma, sigme ... s sigmo - pa še to bolj izjemoma. Če se bo τ bolj udomačil, se bo verjetno razširila tudi oblika tav, na silo pa je jaz ne bi uvajal. Marino 18:34, 15. oktober 2007 (CEST)

Tule mi nekaj ne gre v račun: kako to, da ime črke tau zapisujemo v izvirniku, imena vseh ostalih grških črk pa poslovenjeno? Pa se tau kar dosti uporablja, precej več kot kaka jota (v izvirniku iota). Brez zamere, vendar v tem ne vidim doslednosti ali kake posebne logike. --Eleassar ^pogovor 09:56, 16. oktober 2007 (CEST)

Črka Θ,θ se imenuje theta. Sicer pa v SSKJ pri vseh geslih grških črk najdem, da se lahko rabijo tudi nesklonljivo, v citatni obliki. Vsaj kadar se pojavljajo kot prilastki, je vedno tako: kot alfa, kota alfa itd. --Jalen 10:18, 16. oktober 2007 (CEST)

Ja, vem, da je theta. Ampak po navodilih za podomačitev grške pisave v SP lahko v izjemnih primerih θ pišemo kot th, υ za samoglasnikom (razen za o) pa se vedno piše kot v. Nesklonljivo pmm ne pomeni v citatni obliki, ampak po 3. moški sklanjatvi. Tako kot tudi črke slovenske abecede (gl. SP, čl. 760). --Eleassar ^pogovor 11:11, 16. oktober 2007 (CEST)

No ja, ni nujno, da po moški sklanjatvi: zapisati alfo, beto, gamo, delto,.... Zgornji primer sem navedel kot nesklonljivost v vlogi prilastka: delta neskl. pril. četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta (iz SSKJ). --Jalen 11:25, 16. oktober 2007 (CEST)

Ja, seveda ni nujno, tudi SP ne pravi nič drugače, samo potem je »sklonljivo«. V vsakem primeru pa podomačeno in res ne vidim prave utemeljitve, zakaj bi bil ravno tau izjema. --Eleassar ^pogovor 11:34, 16. oktober 2007 (CEST)

Da ne bo nesporazuma: Jaz sem začel to polemiko, vendar nikakor ne trdim, da je pravilna samo ena od oblik - zato sem tudi v začetku članka napisal obe različici. Mislim, da je tav pravilna poslovenjena oblika, tau pa je pravilna citatna oblika. Kar se mene tiče gre samo za mnenje, da je oblika tau toliko pogostejša, da je smiselno, da se naslov članka glasi Tau. Obliki tav ne naprotujem.

Pa še o črki jota/iota. Res originalna oblika je grška - v grških črkah. Pri transkripciji pa je možno uporabiti različne pristope - neka uradna enotna transkripcija pač ne obstaja (oz. ni obstajala takrat, ko smo mi sprejeli to besedo). Tudi nekateri drugi jeziki uporabljajo j, npr.: pl:Jota (litera), sv:Jota.

Za konec še: načrtujem tudi članek o črki Ζ ζ. Ali koga moti, če jo imenujem zeta (in ne dzeta kot piše v predlogi - tabeli grških črk? Marino 11:44, 17. oktober 2007 (CEST)

Preden se je začela ta debata, jaz niti nisem vedel za zapis tav (po SP), temveč sem imel v spominu izključno tau (pa čeprav nisem matematik) in seveda tudi zeta (ne dzeta). Sicer pa se popolnoma strinjam s tistim, kar si povedal na svoji pogovorni strani, da je treba izrazje urejati skladno z realno rabo in ne arbitrarno, kot so to v primeru SP 2001 dejansko počeli njegovi sestavljalci (kar sem sam mdr. povedal tule in kar je povedano tudi v temle članku). --Jalen 12:00, 17. oktober 2007 (CEST)

Meni se zdi raba zapisa dzeta dovolj uveljavljena, da bi sledili podomačeni in predpisani obliki. Tudi z vidika standardizacije se mi zdi najbolje slediti Pravopisu, saj bo presojanje o realni rabi vedno odvisno od trenutnih urejevalcev, kar pa je pmm neobjektivno in zato neželeno. --Eleassar ^pogovor 12:12, 17. oktober 2007 (CEST)

Zakaj bi bilo neobjektivno in nezaželeno, če o realni rabi presoja nekdo, ki se na določeno področje spozna in ima zato tudi vpogled v izrazje, ki se tam uporablja? SP 2001 ne more biti izključen vir, ker je ravno glede realnega stanja v slovenščini nezanesljiv. --Jalen 12:26, 17. oktober 2007 (CEST)

Mogoče zaradi pravila o izvirnem raziskovanju (izvirna sinteza)? Kako pa vemo, ali se nekdo na področje res spozna in kaj storimo, kadar se več uporabnikov ne strinja? Nisem rekel, da je SP 2001 izključen vir, vendar pa mora biti osnova, če so potem na razpolago še dodatni viri, ki nasprotujejo SP - slovarskemu delu (kot npr. tale ali pa KSZI), seveda upoštevamo te. Sicer pa ne razumem, zakaj bi moral SP podajati realno stanje. Menim, da mora podajati to, kar je pravopisno pravilno oz. ustreza zakonitostim jezika. --Eleassar ^pogovor 12:35, 17. oktober 2007 (CEST)

Vidim, da res ne razumeš. Koliko pa SP 2001 dejansko podaja to, kar ustreza zakonitostim jezika? Koliko poznaš kritike o njem? --Jalen 13:05, 17. oktober 2007 (CEST)

Shame on me. Poglej, jaz se ne mislim spuščati v razpravo o kakovosti SP. So pa (kolikor sem seznanjen) pravopisu očitali težnjo po »nedosegljivi pravopisni popolnosti«, ne pa premajhno pravopisno pravilnost. Poleg tega je to edini s strani SAZU potrjeni splošni pravopisni standard, ki ga imamo na razpolago. Zgoraj sem postavil nekaj vprašanj, na katera še vedno nimam odgovora. --Eleassar ^pogovor 13:15, 17. oktober 2007 (CEST)

Še o (d)zeta: Ime dzeta je povezano s teorijo, da se je to črko izgovajalo kot dz. Danes to teorijo zagovaja zelo malo resnih znanstvenikov. Ime dzeta je torej uveljavljeno samo med tistimi, ki zadnjih nekaj desetletij niso sledili razvoju znanosti - verjamem, da je takih veliko med sestavljalci SP. Zanimivost: SSKJ oblike dzeta sploh ne pozna, zeta pa je vrsta cigaret (najbrž tiste, ki se imenujejo po črki dzeta!?). Marino 13:22, 17. oktober 2007 (CEST)

No, če je to res (vir?), potem naj bo seveda zeta. Na angleški Vikipediji pa piše, da se je črka en:zeta izgovarjala bodisi kot [zd] ali pa kot [dz], vendar pa med strokovnjaki še ni soglasja o tem. Kot pravim, osnova naj bo pravopis, lahko pa ga nadgradimo s sodobnejšimi oz. relevantnejšimi viri. --Eleassar ^pogovor 13:26, 17. oktober 2007 (CEST)

Prav, torej, dokler ne vemo, kako bi sploh morali podomačiti tole črko, naj bo kar zeta. --Eleassar ^pogovor 14:11, 17. oktober 2007 (CEST)

Torej če prav razumem tvoj prejšnji odgovor, ne poznaš kritik SP 2001 in se v to nisi pripravljen poglobiti. To vprašanje sem ti zastavil zato, ker me je zanimalo, koliko znaš iz čisto strokovnega vidika utemeljiti svoja stališča pri zagovarjanju tega vira. Lahko bi sicer preprosto odgovoril, da jih ne poznaš, namesto, da nastopaš odrezavo v stilu shame on me, kajti stvari, ki jih omenjam, niso tako nepomembne, kot si morda misliš.

Kako bi se ti zdelo, če bi te nekdo vprašal, kako pa naj ve, ali si res študent medicine, za kar se predstavljaš, in kako naj verjame tvojim stališčem? Drugače kot da ti enostavno zaupa, najbrž ne gre. Pri debati o LSD si npr. sogovornike spraševal, kdo se bolj spozna na določeno področje, in trdil, da mnenja drugih ljudi ne morejo biti primerljiva z mnenji tistih, ki imajo izpite iz tistega področja (kar je v principu čisto res).

Jaz se na wikipediji oglašam samo v tistih debatah, kjer se na zadevno področje dejansko spoznam in lahko svoja stališča utemeljim s formalnimi argumenti. Tudi zato sem npr. naslov gruzijščina brez posebnega pregovarjanja prestavil nazaj na gruzinščina. --Jalen 15:08, 17. oktober 2007 (CEST)

Ah.. napisal sem ti dolg odgovor, ampak ga ne bom objavil. Mislim, da se s tabo ne da konstruktivno pogovarjati. Že razumem, pravilo o izvirnem raziskovanju je treba izbrisati, saj je o mnenju in kvalifikacijah strokovnjakov in »strokovnjakov« nevljudno dvomiti, namesto SP in strokovnih virov pa rajši uporabljajmo najdi.si, korpuse in osebna mnenja anonimnih Vikipedijcev. Banzai! --Eleassar ^pogovor 15:40, 17. oktober 2007 (CEST)

Ko bi ti vedel, koliko odgovorov tebi s(m)o že zbrisali tvoji sodelavci...

Mislim, da se s tabo ne da konstruktivno pogovarjati.

Zanimivo, točno na to največkrat pomislim(o) ob razpravah s tabo ......... --Andrejj 16:06, 17. oktober 2007 (CEST)

Na pogovorni strani o LSD-ju pa si ravno rekel, kako lepo sva se dogovorila, da se gruzijščina prestavi na gruzinščina. Debate o LSD-ju sem se spomnil, ker si izpostavil vprašanje, kaj storimo, ko se več uporabnikov ne strinja. Tam je šlo za primer, ko se niste mogli zediniti o tem, ali naj se uporabi kratično ali polno strokovno ime. Več uporabnikov je zagovarjalo kratično poimenovanje, na koncu (ali vsaj zaenkrat) pa je prevladalo tvoje stališče, da ima strokovno ime prednost.

Tukaj se ne želim opredeljevati za katero koli stran, ker se na medicino seveda ne spoznam. V primeru LSD-ja je obveljal tvoj prav, ker se spoznaš na to področje, svoje trditve si utemeljil tudi s strokovno literaturo, kar je PMM čisto pravilno. Tudi jaz sem v primeru vprašanja gruzinščina ali gruzijščina ravnal po strokovnih virih, ki sem jih razložil na pogovorni strani [1], in ker imam dovolj vpogleda v jezikoslovno literaturo, da lahko rečem, da sem se doslej srečal izključno z izrazi gruzinski jezik/gruzinščina. Zanima me, kako bi se počutil, če bi te nekdo v taki situaciji zbodel z vprašanjem, kako pa vemo, da se ti res spoznaš na to področje (sam si namreč zgoraj vprašal: Kako pa vemo, ali se nekdo na področje res spozna). V debati o LSD-ju si Andreja izzval z vprašanjem Si naredil izpit iz farmakologije ali socialne medicine? Kdo torej bolje pozna to področje? Ko pa te jaz dobronamerno pobaram, ali poznaš kritična mnenja o SP 2001, odgovoriš s Shame on me, jaz se ne mislim spuščati v razpravo o tem. Če bi bil zloben, pa nisem, bi te lahko vprašal, če si naredil izpit iz leksikologije ali korpusnega jezikoslovja (ko vem, da ju nisi). Ker si imel pri jezikovnih vprašanjih navado se sklicevati na SP, se mi je zdelo prav, da te opozorim, da ta vir žal ni tako zanesljiv, kot bi si vsi želeli, in da je treba upoštevati tudi druge strokovne vire. Samo to je bil moj namen. Nikjer pa nisem zagovarjal rabo internetnih brskalnikov, kot mi skušaš očitati. Korpusi so v angleškojezičnem okolju danes eden najaktualnejših virov pri izdelavi slovarjev, škoda pa je, da je za slovenščino zaenkrat še bolj malo specializiranih področnih korpusov. Sicer pa se tudi pri FidiPlus da uporabiti možnost razširjenega iskanja (na prvi strani konkordančnika), kjer lahko izbereš zvrst strokovnih besedil in jo še nadalje zožiš na humanistična in družboslovna ter naravoslovna in tehnična.

Seveda te ne morem prisiliti, da spremeniš svoje poglede, zelo dobronamerno pa ti priporočam, da si enkrat vzameš čas in prebereš 2. številko Slavistične revije letnika 2003. LP, Jalen 22:03, 17. oktober 2007 (CEST)

Razburil me je tvoj očitek »Vidim, da res ne razumeš.« Popolnoma ti verjamem, da imaš dovolj vpogleda v literaturo. Se tudi strinjam, da SP žal ni tako zanesljiv, kot bi si vsi želeli, in da je treba upoštevati tudi druge strokovne vire. Temu sploh nisem nikdar ugovarjal, ali pač? Vprašanje je samo, kdaj ima bolj prav SP, kdaj pa strokovni viri. Sam sem si jezik vedno predstavljal kot matematični račun, kjer pravilna rešitev ni odvisna od tega, koliko ljudi dobi posamezen rezultat. Mogoče mi bo bolj jasno, ko bom utegnil prebrati 2. številko. Najpomembnejše pa je, da smo se dogovorili v zvezi z grškimi črkami. --Eleassar ^pogovor 23:44, 17. oktober 2007 (CEST)

To se je nanašalo na tvoj odgovor ne razumem, zakaj bi moral SP podajati realno stanje. Slovenci smo preveč navajeni na to, da pavšalno presojamo besede po tem, ali so jezikovno pravilne ali nepravilne, jezik pa ne deluje čisto kot matematika, ker je živ sistem, ki se nenehno razvija in spreminja. Zato je osnovna naloga splošnega slovarskega vira, kot je Pravopis, ta, da izhaja iz realne rabe in ne da jo arbitrarno določa tam, kjer to ni smiselno in kjer bi ustvarilo terminološko zmedo (okoljski/okolijski je samo en tak primer). Žal je tako, da slavisti, ki so sestavljali SP, delujejo v starih miselnih vzorcih. --Jalen 11:01, 18. oktober 2007 (CEST)

Vendarle bi rad opozoril na to, kar je Drago Bajt (predvidevam, da ima opravljene vse potrebne izpite) zapisal leta 1993 v svoji knjigi Pišem, torej sem (str. 27): »Pravopis velja za vse pišoče ... Bistveni pravopisni sklopi, ki jih je treba poznati, so zapisovanje glasov, pisanje velike in male začetnice, pisava prevzetih besed, raba ločil, pisanje skupaj, narazen ali z vezajem in deljenje; ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pravilne presledke med besedami/črkami in različnimi oznakami (t.i. stičnost oz. nestičnost)«. Je pa res, da takrat Slovarski del, na katerega očitno leti največ kritik, še ni izšel, torej se to morda nanaša samo na Pravila. --Eleassar ^pogovor 11:33, 18. oktober 2007 (CEST)

Za foro sem preveril Evroterm: [2]. Za iskalni niz okolijsk dobim nič zadetkov, za okoljsk pa 110. To je zato, ker so pri prevajanju evropske zakonodaje dosledno uporabljali okoljski. LP --Jalen 12:00, 18. oktober 2007 (CEST)

Drobna pripomba: pmm bi veljalo v članku na kratko pojasniti te dileme okrog zapisovanja - z navedbo virov. --IP 213 12:17, 18. oktober 2007 (CEST)

Razumem Eleassarja glede matematičnega računa. Načeloma tudi sam tako gledam na (večino) stvari - pač še en analitično usmerjen osebek. Opažam pa tudi da s takšnim pristopom (mislim analitičnim) na wikipediji ne moreš (vsaj do zdaj) kaj dosti narediti. Sicer lahko, če se potrudiš, podaš ducat (dobrih) argumentov, vendar si lahko pripravljen na vsaj ravno toliko in ravno tako analitičnih protiargumentov, tako da lahko mirne duše pozabiš na 'analitiko'. Na drugi strani pa ne razumem zakaj Eleassar zgoraj daje v nič fizike (in verjetno podobno misleče matematike), ki si še niso prebrali SP, da bi (pravilno) pisali tavon. To se nanaša tudi na npr. enoto newton, ki se sedaj (pravilno) naj ne zapisuje več tako. Pri argumentih se ljudje zelo veliko sklicujejo na SP, tu pa se opozarja, da je treba biti previden glede ustreznosti tega vira. Seveda pa stavki niso kar kot npr. matematične matrike, za katere zapis, bi radi imeli 100 % pravilen zapis. Se strinjam glede tistih, ki so opravili potrebne izpite, vendar to npr. pri daljnogledu (in še pri malo morje pojmih) preprosto odpove, ker so spet fiziki (ali pa strojniki), recimo, 'raja' ki SP bere ne spljoh. Vsaj takšne izkušnje imam sam od tukaj. Glede dzete - čudno se npr. sliši Riemannova dzeta funkcija. Res ni Trubarjev čas, vendar je čas. Morda se je Riemann zmotil, in bi 'moral' zapisati funkcija Z, kaj pa veš ... In kaj dela stara grščina v sodobni atomski fiziki? Ni tavon, temveč kvečjemu tvon, oziroma tevon. --xJaM 15:27, 7. november 2007 (CET)

Še enkrat:

• Pravopis mora »brezpogojno na prvo mesto postaviti tiste rešitve, ki so boljše, jezikoslovno bolje utemeljene (ne pozabimo na slovnico, ki jo ima v sebi, četudi podzavestno, vsak, ki slovenščino govori kot materni jezik), bolj gospodarne (pravopis je predvsem stvar dogovora, še zlasti v neustaljenih zadevah) in hkrati perspektivne variante pisanja.« (Toporišič, 1971: Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika I. Slavistična revija.)
• Slavistično društvo Slovenije je takoj po izidu SP1P pozvalo vso slovensko pišočo in pisno kulturo oblikujočo javnost, naj jih sprejme kot »splošno veljavna, obvezujoča« ter jih »dosledno in smiselno glede na značaj besedila udejanja v območju slovenske knjižne norme« (Orožen, M. 1990. Delo. 21. VI. 1990; str. 17).
• »Pravopis velja za vse pišoče ... Bistveni pravopisni sklopi, ki jih je treba poznati, so zapisovanje glasov, pisanje velike in male začetnice, pisava prevzetih besed, raba ločil, pisanje skupaj, narazen ali z vezajem in deljenje; ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pravilne presledke med besedami/črkami in različnimi oznakami (t.i. stičnost oz. nestičnost)«. (Drago Bajt. Pišem, torej sem. Str. 27. 1993)
• Glavnina jezikoslovcev torej podpira SP1P in podpira tudi podomačeno pisanje prevzetih besed. Glej npr. [3], fidaplus pa tudi najde kar nekaj takih zadetkov pri iskanju »ajnštajnij einsteinij«, »vat watt«, »kiri curie« ipd.

Če kdo meni, da jezikoslovci večinoma podpirajo etimološko zapisovanje prevzetih besed in nasprotujejo SP1P, naj to dokaže z eksplicitnimi viri (prosim, naj to ne bo zastareli in preseženi SSKJ). --Eleassar ^pogovor 18:54, 11. december 2007 (CET)

Zdravo,

ker si fizik, me zanima, kakšne so tvoje izkušnje glede zapisovanja te grške črke. O tem je enkrat že tekel pogovor in Marino [4] [5] pravi, da iz svojih izkušenj pozna zgolj zapis tau. Črka se uporablja tudi v zvezah tau lepton in izpeljanki tauon. Po iskanju v korpusih sem zapis tav našel samo za hebrejsko črko in za križ, za grško črko pa zgolj tau. Kakšen je odnos fizikalne znanosti do take prakse? Hvala in LP --Jalen 21:39, 10. december 2007 (CET)

Po izobrazbi (žal) nisem fizik - morda le po duši. Svoje izkušnje sem nekako (morda malo 'na hec' - vendar pmsm vredno premisleka) strnil nekaj vrstic zgoraj, tako da mislim ne bom kaj novega povedal. Jasno, imam podobne izkušnje kot Marino (kot nalašč sva tudi ista generacija), in se ne mislim tukaj delati pametnega, ker klasičnih jezikov kot je grščina žal nikoli nisem študiral, oziroma niti nisem imel prilike. V času mojih gimnazijskih dni so nekako na stran dali tudi latinščino, ki so jo morali pridni dijaki pač poglabljati. Danes je menda drugače.

Bežen pogled v Atlas klasične in moderne fizike (prevod in priredba Janez Strnad, DZS, Ljubljana 1993) na str. 16 navaja imena grških črk in pri τ je zapisano tau (enako pri ζ je zeta). Verjetno je še kakšen sodobnejši strnjen fizikalni priročnik, vendar je to to - fiziki, ni hudič, poznajo le tau. Kot strojnik - sedaj po izobrazbi - enako poznam zapis za strižne napetosti kot Τ, alias tau, jasno. Ne razumem čisto Eleassarjev stavek: »Slovenisti se spoznajo na pravopis, matematiki pa na matematiko. z Marinove pogovorne strani. Kaj pravzaprav to pomeni? Matematiki se po tako rečenem 'ne morejo' spoznati na matematiko, saj slovenisti 'vedo več'. Kdo bo največ vedel o matematiki, če ne matematiki, ki glodajo in premlevajo takšne čudne reči? Ali imajo slovenisti kaj več moči, da nekaj poimenujejo drugače, če tisti, ki o tem razmišljajo, imenujejo tako ali tako? Seveda, imajo, vendar prek matematikov tudi ne more iti. Toporišič je lepo leta 2006 v intervjuju priznal, da so jezikoslovci bolj opazovalci, kot da imajo neko moč. To se lepo kaže tudi v primeru (d)zete. Če bodo jezikoslovci ugotovili, da je pravilno dzeta, bodo seveda matematiki to upoštevali - prej pa verjetno ne. Veliko sodobnih novotarij - mislim na naravoslovna odkritja - se pri nas veliko prevaja - veliko iz angleščine. Tak zgled je npr. kvark, ki se je lepo uveljavil - gre pa za preprost prepis, in je vprašanje kako bi prevajalci prevedli pred fiziki, Joyseovo frazo. Hm, prevoda romana Finneganovo prebujenje v slovenščino menda še ni. Drugače pa gre za besedno igro - načeloma brez smisla. Besedo za delce je izvirno potreboval Murray Gell-Mann, ki je najprej skoval angleško besedo »kwork« po izgovoru, ni pa jo sčrkoval. V Joyceovem romanu je našel besedo »quark«, ki se je rimala z besedama Mark, bark in drugimi. Eden od pomenov besede »quark« je galebov jok in nima z delci nič skupnega. Edino v frazi se je pojavilo število tri, (tedaj naj bi 'poznali' le tri kvarke, poleg tega pa so barioni kot fermioni sestavljeni iz treh kvarkov, z razliko od mezonov, ki so kot bozoni sestavljeni iz dveh), in Gell-Mann je besedo zagrabil. Besedo je Joyce verjetno rabil kot onomatopejo - podobno kot kvak za oglašanje rac. Če bi bili (v tem smislu kot teče pogovor) precizni, bi morali kvarki biti kvorki - jasno pa je, da so grške črke nastajale z veliko več 'smisla' kot Gell-Mannova bolj ali manj hudomušna pogruntavščina. --xJaM 23:13, 14. december 2007 (CET)

Torej si strojnik. Eh, pardon my French. Morda bi vprašali še Primoža Peterlina, ki pa je fizik. --Jalen 23:24, 14. december 2007 (CET)

Primož bo verjetno povedal kaj podobnega, razen če zadnja leta ni izšel res kakšen hud fizikalni priročnik, ki bi tauone in s tem črko tau imenoval drugače, kot je bilo ustaljeno v času dobrega razvoja fizike delcev. --xJaM 01:14, 15. december 2007 (CET)

Anita Prapotnik Brdnik, docentka, strokovno se ukvarja z elekrošibkimi razpadi težkih mezonov, uporablja zapis "tav": "Tako je elektronov „brat“ iz druge generacije mion, iz tretje generacije pa tav. Pripadajoči nevtrini so mionski nevtrino in tav nevtrino."[6] To se mi zdi edino dosledno - sicer bi moral biti "tau neutrino". --Eleassar ^pogovor 21:20, 18. november 2011 (CET)

Ali ni v matematiki tau tudi oznaka za 2*pi?Tako da tau predstavlja 6,28. --Tadej petric (pogovor) 15:36, 26. november 2012 (CET)

Sodeč po angleškem članku o tej temi (en:Pi#In popular culture) gre za predlog, ki ga stroka zaenkrat ni posvojila. Torej v matematiki tau (še) ni enako 2*pi. — Yerpo ^Ha? 15:43, 26. november 2012 (CET)