Opatija, Primorsko-goranska županija

Za druge pomene glej Opatija (razločitev).

Opatija
Opatija Geografska lega na Hrvaškem
45°20′5″N 14°18′25″E
Država	Hrvaška
Županija	Primorsko-goranska županija
Mesto	Opatija
Nadm. višina	55 m
Prebivalstvo  (2021)
• Skupno	5.701
Poštna številka	51410 Opatija
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Park v Opatiji

Opatija (italijansko Abbazia) je občina in znano istrsko turistično mesto na Hrvaškem ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko, upravno spada v Primorsko-goransko županijo, leži pa na skrajnem severovzhodnem delu istrskega polotoka in vključuje ribiško in turistično naselje in pristanišče Volosko.

Izvor imena

Ime Opatija izvira iz poimenovanja benediktinske opatije sv. Jakova (Jakoba; nemško ime mesta je Sankt Jakobi) ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, ki je bila obnovljena pred drugo svetovno vojno.

Opatija - Slatina

Geografija

Kraj leži pod Učko ob glavni cesti Reka – Pulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana.

Naselja

Občino Opatija sestavlja 10 naselij (stanje leta 2006), to so: Dobreć, Gornje Selo, Ičići, Ika, Opatija, Oprič, Pobri, Poljane, Vela Učka in Veprinac.

Prebivalstvo

Po popisu iz leta 2021 ima mesto kot upravno območje (hrv. Grad Opátija) 10.661 prebivalcev, v samem mestu – naselju Opatija pa skoraj pol manj, 5.715.

Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo še 12.719 prebivalcev, v samem mestu pa 7.850. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije je bilo 2,67% Srbov in 2,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo v Opatiji od dobrih 5000 prebivalcev 41% Hrvatov, 36% Slovencev in 19% Italijanov.

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001	2011	2021
1546	1073	1313	2596	4132	6552	5062	6233	6975	6830	7974	8995	9536	9073	7850	6657	5701

Gospodarstvo

Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem. V času Jugoslavije je bil znan Opatijski festival zabavne glasbe.

Zgodovina

Cerkev sv. Jakova

Na območju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova, ki je bila postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in leta 1939 razširjena.

Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku, zasejenim s tropskimi rastlinami, zgradili vilo Angiolina. Razvoj sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.

Konzulati

• Nizozemska

Znane osebnosti

• Janez Lenassi (1927–2008), slovenski kipar
• John Erich Liebmann (1937–2003), kapitan fregate ameriške mornarice, poveljnik USS Talbot

Opatijski lungomare

• Rudolf Wrus (1871–1950), astronom in hotelir
• Harold Hans Liebmann (1895–1950), slikar in plesalec
• Lola Auguste Liebmann (1907–1991), plesalka
• Anton Nanut (1932–2017), slovenski dirigent
• Lojze Dolinar (1893–1970), slovenski kipar
• Matjaž Kek (* 1961), nogometni igralec in trener
• Vanda Ekl (1920–1993), umetnostna zgodovinarka in literarni kritik

Pobratena mesta

•  Italija, Castel San Pietro Terme, Emilia-Romagna
•  Italija, Carmagnola, Piemont
•  Madžarska Balatonfüred
•  Slovenija Ilirska Bistrica
• Avstrija Bad Ischl

Viri

• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
• Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Zunanje povezave

• Opatija net Arhivirano 2020-09-21 na Wayback Machine.
• Turistična skupnost Opatija