Pojdi na vsebino

Omega Andromede

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Omega Andromede
Diagram, ki kaže položaje zvezd in meje ozvezdja Andromede in sosed
Položaj ω Andromede (obkrožen)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Andromeda
Rektascenzija 01h 27m 39,38177s[1]
Deklinacija +45° 24′ 24,0727″[1]
Navidezni sij (V) +4,83[2][3]
Značilnosti
Spektralni razred F5 IVe[4] or F3 V + F5 V[5]
U−B Barvni indeks +0,00[3]
B−V Barvni indeks +0,42[3]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)+14,7[2] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: +356,99[1] mas/l
Dec.: –109,40[1] mas/l
Paralaksa (π)34,94 ± 0,31[1] mas
Oddaljenost93.3 ± 0.8 sv. l.
(28.6 ± 0.3 pc)
Absolutni izsev (MV)+2,57[2]
Podrobnosti
ω And A
Masa0,963±0,049[5] M
Polmer2,2[6] R
Izsev7,1[7] L
Temperatura6.628[7] K
Kovinskost [Fe/H]–0,16[2] dex
Tirna hitrost(v sin i)57,1[8] km/s
Starost2,1[2] Ga
ω And B
Masa0,860±0,051[5] M
Druge oznake
48 Andromede, BD+44°307, FK5 1040, HD 8799, HIP 6813, HR 417, SAO 37228.[4]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Omega Andromede (ω And, ω Andromede) je Bayerjevo poimenovanje za počasi se vrtečo binarno zvezdo[9] v severnem ozvezdju Andromede. Paralaksa, ki je bila izmerjena med misijo Hipparcos, je ta sistem umestila na okoli 933 svetlobnih let (286 parsekov) oddaljenosti od Zemlje. Njena navidezna magnituda je +4,83,[2] kar pomeni, da je dovolj svetla za opazovanje s prostim očesom.

Primarna komponenta ima zvezdno klasifikacijo F5 IVe.[4] Izsevni razred IV nakazuje, da je to najverjetneje zvezda podorjakinja. A Abt (1985) je podal klasifikacijo F3 V, kar nakazuje na to, da je to zvezda glavne veje tipa F.[5] Izmerjeni kotni premer primarne zvezde je 0,70 ± 0,03 mas.[10] Na podlagi previdevane razdalje sistema je torej zvezda velika okoli 2,2 krat Sonca.[6] Seva okoli sedem sončevih svetilnosti iz svoje zunanje atmosfere na površinski temperaturi 6.628 K.[7] Ta vročina da zvezdi rumeno-bel sij zvezde tipa F.[11]

Leta 2008 je bila z uporabo adaptivne optike na observatoriju Lick razločena še sekundarna zvezda. Kasnejša opazovanja so podala razliko magnitud med zvezdama 3,65 ± 0,03 in da sta ločeni 0,669 kotnih sekund.[9] Abt (1985) označi zvezdo kot F5 V.[5]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 van Leeuwen, F. (november 2007), »Validation of the new Hipparcos reduction«, Astronomy and Astrophysics, 474 (2): 653–664, arXiv:0708.1752, Bibcode:2007A&A...474..653V, doi:10.1051/0004-6361:20078357.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Nordström, B.; in sod. (Maj 2004), »The Geneva-Copenhagen survey of the Solar neighbourhood. Ages, metallicities, and kinematic properties of ˜14 000 F and G dwarfs«, Astronomy and Astrophysics, 418: 989–1019, arXiv:astro-ph/0405198, Bibcode:2004A&A...418..989N, doi:10.1051/0004-6361:20035959.
  3. 3,0 3,1 3,2 Johnson, H. L.; in sod. (1966), »UBVRIJKL photometry of the bright stars«, Communications of the Lunar and Planetary Laboratory, 4 (99), Bibcode:1966CoLPL...4...99J.
  4. 4,0 4,1 4,2 »ome And«. SIMBAD. Centre de données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno 26. junija 2012.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Farrington, C. D.; in sod. (september 2014), »Separated Fringe Packet Observations with the CHARA Array. II. ω Andromeda, HD 178911, and ξ Cephei«, The Astronomical Journal, 148 (3): 8, arXiv:1407.0639, Bibcode:2014AJ....148...48F, doi:10.1088/0004-6256/148/3/48, 48.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. 6,0 6,1 Lang, Kenneth R. (2006), Astrophysical formulae, Astronomy and astrophysics library, zv. 1 (3. izd.), Birkhäuser, ISBN 3-540-29692-1. The radius (R*) is given by:
  7. 7,0 7,1 7,2 do Nascimento, J. D. Jr.; in sod. (Julij 2003), »On the link between rotation, chromospheric activity and Li abundance in subgiant stars«, Astronomy and Astrophysics, 405: 723–731, arXiv:astro-ph/0307196, Bibcode:2003A&A...405..723D, doi:10.1051/0004-6361:20030633.
  8. Schröder, C.; Reiners, A.; Schmitt, J. H. M. M. (Januar 2009), »Ca II HK emission in rapidly rotating stars. Evidence for an onset of the solar-type dynamo« (PDF), Astronomy and Astrophysics, 493 (3): 1099–1107, Bibcode:2009A&A...493.1099S, doi:10.1051/0004-6361:200810377.[mrtva povezava]
  9. 9,0 9,1 Gladysz, Szymon; Christou, Julian C. (Junij 2009), »Reference-Less Detection, Astrometry, and Photometry of Faint Companions with Adaptive Optics«, The Astrophysical Journal, 698 (1): 28–42, arXiv:0805.1870, Bibcode:2009ApJ...698...28G, doi:10.1088/0004-637X/698/1/28.
  10. Richichi, A.; Percheron, I.; Khristoforova, M. (Februar 2005), »CHARM2: An updated Catalog of High Angular Resolution Measurements«, Astronomy and Astrophysics, 431: 773–777, Bibcode:2005A&A...431..773R, doi:10.1051/0004-6361:20042039
  11. »The Colour of Stars«, Australia Telescope, Outreach and Education, Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation, 21. december 2004, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2013, pridobljeno 16. januarja 2012. {{citation}}: Prezrt neznani parameter |datum-arhiva= (pomoč); Prezrt neznani parameter |url-arhiva= (pomoč)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]