Pojdi na vsebino

Navadna kislica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kislica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Deblo:
Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:
Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:
Caryophyllales (klinčkovci)
Družina:
Polygonaceae (dresnovke)
Rod:
Vrsta:
R. acetosa
Dvočlensko ime
Rumex acetosa

Navadna kislica (znanstveno ime Rumex acetosa), tudi ambada bhaji ali gongoora v indijski kuhinji, je trajna zel iz družine dresnovk, ki se lahko goji kot vrtna rastlina. Večina kisličnih listov ima dražeče oster kisel okus, ki se imenitno poda k mnogim jedem. Ta prezimno trda trajnica lahko doseže višino od 0,15 pa tja do 1,2 metra.

Rastišče

[uredi | uredi kodo]

Kislica je rastlina, ki raste divje vsepovsod po Evropi, po travnikih in obrobju gozdov. Najraje ima sončno ali rahlo senčno lego ter prst, ki je dobro odcedna, vlažna ter z veliko železa.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Poznamo več vrst kislice (navadna kislica, alpska kislica, alpski kislec, kodrasta kislica, lepa kislica, vrtna kislica); najkvalitetnejša je gojena vrtna kislica, ki jo sejemo po vrtovih in ji režemo liste kot blitvi. Kmalu zrastejo novi. Zel ima kisel, včasih tudi rahlo grenek okus.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Drobno narezana kislica je odličen dodatek solatam, zeliščnim omakam in juham ter raznim namazom. V vročih poletnih dneh si kosci trave radi gasijo žejo z žvečenjem sočnih stebel te rastline. Poleg tega s sokom listov lahko odstranimo madeže rje, plesni in črnila s perila ter srebrnine.