Krogelna Zemlja
Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št. med grškimi filozofi.[1][2] Do 3. stoletja pr. n. št. je ostal špekulacija, pozneje pa so ga helenistični astronomi sprejemali kot dejstvo in so tudi izračunali obseg Zemlje. V pozni antiki in srednjem veku se je ta paradigma polagoma uveljavila v vsem Starem svetu.[3][4][5][6] Krogelnost Zemlje sta z obplutjem sveta praktično dokazala Ferdinand Magellan in Juan Sebastián Elcano (1519–1522).[7]
Koncept krogelne Zemlje je izpodrinil zgodnejša prepričanja o ploščati Zemlji: V starejši mezopotamski mitologiji so si svet predstavljali kot ploščat disk, nad katerim plava polkrogelna kupola,[8] in so na tej zamisli temeljili tudi prvi zemljevidi sveta, npr. Anaksimandrov in Hekatajev. Med drugimi predstavami o obliki Zemlje sta bila tudi sedemnadstropni zigurat in kozmična gora, omenjena v Avesti in antičnih perzijskih spisih.
Spoznanje, da lahko obliko Zemlje natančneje opišemo kot elipsoid, je v 17. stoletju prvi zapisal Isaac Newton v delu Principia mathematica. V začetku 19. stoletja so ugotovili, da je zemeljski elipsoid sploščen v razmerju 1 : 300 (Delambre, Everest). Današnja vrednost razmerja, ki jo je v 1960. letih določilo Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike, je blizu 1 : 298,25.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]
- ↑ Dicks, D.R. (1970). Early Greek Astronomy to Aristotle. Ithaca, N.Y.: Cornell University Press. str. 72–198. ISBN 978-0-8014-0561-7.
- ↑ Cormack, Lesley B. (2015), »That before Columbus, geographers and other educated people knew the Earth was flat«, v Numbers, Ronald L.; Kampourakis, Kostas (ur.), Newton's Apple and Other Myths about Science, Harvard University Press, str. 16–22, ISBN 9780674915473
- ↑ Nadaljevanje v rimski in srednjeveški misli: Reinhard Krüger: "Materialien und Dokumente zur mittelalterlichen Erdkugeltheorie von der Spätantike bis zur Kolumbusfahrt (1492)"
- ↑ Ragep, F. Jamil: "Astronomy", in: Krämer, Gudrun (ed.) et al.: Encyclopaedia of Islam, THREE, Brill 2010
- ↑ Prevzem v indijski astronomiji: Pingree, David. "History of Mathematical Astronomy in India", Dictionary of Scientific Biography, Vol. 15 (1978), str. 533–633 (554f.); Glick, Thomas F., Livesey, Steven John, Wallis, Faith (eds.): "Medieval Science, Technology, and Medicine: An Encyclopedia", Routledge, New York 2005, ISBN 0-415-96930-1, str. 463
- ↑ Prevzem na Kitajskem od evropskih učenjakov: Jean-Claude Martzloff, “Space and Time in Chinese Texts of Astronomy and of Mathematical Astronomy in the Seventeenth and Eighteenth Centuries”, Chinese Science 11 (1993–94): 66–92 (69) and Christopher Cullen, "A Chinese Eratosthenes of the Flat Earth: A Study of a Fragment of Cosmology in Huai Nan tzu 淮 南 子", Bulletin of the School of Oriental and African Studies, Vol. 39, No. 1 (1976), str. 106–127 (107)
- ↑ Pigafetta, Antonio (1906). Magellan's Voyage around the World. Arthur A. Clark. [1]
- ↑ Otto E. Neugebauer (1975). A History of Ancient Mathematical Astronomy. Birkhäuser. str. 577. ISBN 978-3-540-06995-9.
- ↑ Novejše satelitske meritve kažejo, da ima Zemlja rahlo hruškasto obliko. Hugh Thurston, Early Astronomy, (New York: Springer-Verlag), str. 119. ISBN 0-387-94107-X.