Knjiga Hana

Book of Han
Tradicionalno kitajsko	漢書
Poenostavljeno kitajsko	汉书
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Hàn shū Gvojeu Romatdzjh Hann shu Wade–Giles Han4 shu1 IPA [xân ʂú] Jue: kantonščina Yalska romanizacija Hon-syū Džjutping Hon3-syu1 Min Nan Tâi-lô Predloga:Zhwb Srednja kitajščina Srednja kitajščina xàn sho Stara kitajščina Baxter–Sagart (2014) *n̥ˤar-s s-ta

Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr. n. št. do padca cesarja Vang Manga leta 23 n. št.

Knjigo je napisal Ban Gu (32–92 n. š.), sodni uradnik Vzhodnega Hana, s pomočjo svoje sestre Ban Džao, in je nadaljevanje dela njunega očeta Ban Biaa. Delo se po obliki zgleduje po Sima Čjanovih Zapisih velikega zgodovinarja in se od njih razlikuje po tem, da obravnava zgodovino cele dinastije. Knjiga Hana je najboljši, za nekatera področja, kot je književnost, tudi edini vir podatkov. Drugo zgodovinsko delo, Knjiga Kasnejšega Hana, pokriva obdobje Vzhodnega Hana od leta 25 do 220. n. št. Knjigo je v 5. stoletju napisal Fan Je (398–445 n. št.).

Vsebina

Knjiga Hana se je razvila iz nadaljevanja Zapisov velikega zgodovinarja Sime Čjana, ki ga je začel pisati Ban Gujev oče Ban Biao na začetku dinastije Vzhodni Han. Njegovo delo se običajno imenuje Poznejša izročila, kar nakazuje, da je bilo mišljeno kot nadaljevanje Zapisov velikega zgodovinarja. Drugi učenjaki tistega časa, vključno z Liu Šinom in Jang Šjongom, so prav tako delali na nadaljevanju Simove zgodovine. Po smrti Ban Biaa je bil njegov najstarejši sin Ban Gu nezadovoljen s tem, kar je napisal njegov oče, in začel pisati novo zgodovino, ki se je začela z začetkom dinastije Han. Ban Gu je s tem uvedel novo obliko dinastične zgodovine, imenovano džidžuanti, ki naj bi postala model kasnejših uradnih zgodovin.

Za obdobja, ki so se prekrivala, je Ban Gu skoraj dobesedno prevzel besedilo Sima Čjana in ga v nekaterih primerih razširil. V besedilo je vključil nekaj tistega, kar je napisal njegov oče, čeprav je težko vedeti, koliko. Končno besedilo je obsegalo 100 zvezkov in je vključevalo eseje o pravu, znanosti, geografiji in književnosti. Ban Gujeva mlajša sestra Ban Džao je knjigo končala leta 111, 19 let po tem, ko je Ban Gu umrl v zaporu. Sama po sebi izjemna učenjakinja, za katero se domneva, da je napisala zvezke 13–20 (osem kronoloških tabel) in 26 (traktat o astronomiji), slednjega s pomočjo Ma Šuja. Tako kot pri Zapisih velikega zgodovinarja je bil Džang Čjan, ugledni kitajski general, ki je potoval na zahod, ključni vir kulturnih in družbeno-ekonomskih podatkov o zahodnih regijah, zapisanih v 96. zvezku.

Besedilo na strani 21 vsebuje opis koledarskega sistema s trojno skladnostjo, ki ga je razvil Liu Šin.

Ban Gujeva zgodovina je postavila standard za pisanje zgodovin poznejših kitajskih dinastij in je danes referenca za zgodovino dinastije Han. Knjiga Hana skupaj z Zapisi Velikega zgodovinarja, Zapisi treh kraljestev in Knjigo Kasnejšega Hana velja za eno od štirih zgodovin kanona Štiriindvajset zgodovin Kitajske.

Letopisi

Letopisi (dži) obsegajo dvanajst zvezkov. Biografije cesarjev so pisane strogo po letih in vsebujejo tudi kronološki pregled večine pomembnih dogodkov, kot jih je videl cesarski dvor.

#	Zvezek	Kitajski naslov	Poslovenjen naslov
001	Zvezek 1 (1. del), Zvezek 1 (2. del)	高帝紀	Letopisi cesarja Gaodzuja, 206–195 pr. n. št.
002	Zvezek 2	惠帝紀	Letopisi cesarja Huija, 194–188 pr. n. št.
003	Zvezek 3	高后紀	Letopisi cesarice Lu Dži (regentke 195–180 BCE)
004	Zvezek 4	文帝紀	Letopisi cesarja Vena, 179–157 pr. n. št.
005	Zvezek 5	景帝紀	Letopisi cesarja Džinga, 156–141 pr. n. št.
006	Zvezek 6	武帝紀	Letopisi cesarja Vuja, 140–87 pr. n. št.
007	Volume 7	昭帝紀	Letopisi cesarja Džaoja, 86–74 pr. n. št.
008	Zvezek 8	宣帝紀	Letopisi cesarja Šuana, 73–49 pr. n. št.
009	Zvezek 9	元帝紀	Letopisi cesarja Juana, 48–33 pr. n. št.
010	Zvezek 10	成帝紀	Letopisi cesarja Čenga, 32–7 pr. n. št.
011	Zvezek 11	哀帝紀	Letopisi cesarja Aja, 6–1 pr. n. št.
012	Zvezek 12	平帝紀	Letopisi cesarja Pinga, 1 pr. n. št. – 5 n. št.

Kronološke preglednice

Kronološke preglednice (biao) pomembnih oseb obsegajo osem zvezkov.

#	Zvezek	Kitajski naslov	Poslovenjen naslov
013	Zvezek 13	異姓諸侯王表	Preglednica plemstva, nepovezanega cesarskim klanom
014	Zvezek 14	諸侯王表	Preglednica plemstva, povezanega cesarskim klanom
015	Zvezek 15	王子侯表	Preglednica sinov plemičev
016	Zvezek 16	高惠高后文功臣表	Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Gaoja, Huija, Vena in cesarice Gao
017	Zvezek 17	景武昭宣元成功臣表	Preglednica zaslužnih uradnikov med vladavino (cesarjev) Džinga, Vuja, Džaoja, Šuana, Juana in Čenga
018	Zvezek 18	外戚恩澤侯表	Preglednica plemičev iz družin cesarjevih soprog
019	Zvezek 19	百官公卿表	Preglednica rangov plemičev in vladnih uradnikov
020	Zvezek 20	古今人表	Ugledne osebe od nekdaj do danes

Razprave

Razprave (dži, spomini) obsegajo deset zvezkov in razpravljajo o posameznih področjih delovanja države.

#	Zvezek	Kitajski naslov	Poslovenjen naslov
021	Zvezek 21	律曆志	Razprava o ritmu in koledarju
022	Zvezek 22	禮樂志	Razprava o obredih in glasbi
023	Zvezek 23	刑法志	Razprava o kaznovanju in pravu
024	Zvezek 24 (1. del), Zvezek 24 (2. del)	食貨志	Razprava o živilih
025	Zvezek 25 (1. del), Zvezek 25 (2. del)	郊祀志	Razprava o žrtvovanjih
026	Zvezek 26	天文志	Razprava o astronomiji
027	Zvezek 27 (1. del), Zvezek 27 (2. del, Zvezek 27 (3. del), Zvezek 27 (4. del), Zvezek 27 (5. del)	五行志	Razprava o Vušingovih petih elementih
028	Zvezek 28 (1. del), Zvezek 28 (2. del)	地理志	Razprava o geografiji
029	Zvezek 29	溝洫志	Razprava o rekah in kanalih
030	Zvezek 30	藝文志	Razprava o književnosti

Biografije

Džuan (dobesedno zgledna izročila, običajno prevedena kot biografije) vsebujejo sedemdeset zvezkov z biografijami pomembnih oseb. Omejujejo se na opisovanje dogodkov, ki jasno kažejo na zglednost osebe. V enem glavnem članku sta obravnavani dve ali več oseb iz istega družbenega razreda. Zadnji članki opisujejo odnose med Kitajsko in različnimi ljudstvi na mejah in onstran meja, vključno s spornimi območji Ba v današnjem Junanu, Nanjueju v današnjem Guangdongu, Guangšiju, Vietnamu in Minjueju v današnjem Fudžijanu.

#	Zvezek	Kitajski naskov	Poslovenjen naslov
031	Zvezek 31	陳勝項籍傳	Čen Šeng in Šjang Ju
032	Zvezek 32	張耳陳餘傳	Džang Er in Čen Ju
033	Zvezek 33	魏豹田儋韓王信傳	Vej Bao, Tjan Dan in kralj Han Šin
034	Zvezek 34	韓彭英盧吳傳	Han, Peng, Jing, Lu in Vu, Peng Jue, Jing Bu, Lu Van in Vu Rui
035	Zvezek 35	荊燕吳傳	Princi Džing, Jan in Vu
036	Zvezek 36	楚元王傳	Juan, princ Čuja, Liu Šjang in Liu Šin
037	Zvezek 37	季布欒布田叔傳	Dži Bu, Luan Bu in Tian Šu
038	Zvezek 38	高五王傳	pet sinov cesarja Gaoja
039	Zvezek 39	蕭何曹參傳	Šjao He in Cao Šen
040	Zvezek 40	張陳王周傳	Džang Liang, Čen Ping, Vang Ling in Džov Bo
041	Zvezek 41	樊酈滕灌傅靳周傳	Fan Kuaj, Li Šang, Teng, Guan, Fu Kuan, Džin Še in Džov Šue
042	Zvezek 42	張周趙任申屠傳	Džang Cang, Džov Čang, Džao Jao, Ren Ao in Šentu Džja
043	Zvezek 43	酈陸朱劉叔孫傳	Li Jidži, Lu Gu, Džu Džjan, Lou Džing in Šušun Tong
044	Zvezek 44	淮南衡山濟北王傳	kralji Huainana, Hengšana in Džibeja
045	Zvezek 45	蒯伍江息夫傳	Kuaj Tong, Vu Bej, Džjang Čong in Šifu Gong
046	Zvezek 46	萬石衛直周張傳	gospodje Vana, Veja, Džija, Džova in Džasnga
047	Zvezek 47	文三王傳	trije sinovi cesarja Vena
048	Zvezek 48	賈誼傳	Džja Ji
049	Zvezek 49	爰盎晁錯傳	Džuan Ang in Čao Cuo
050	Zvezek 50	張馮汲鄭傳	Zhang Šidži, Feng Tang, Dži An in Dženg Dangši
051	Zvezek 51	賈鄒枚路傳	Džja Šan, Dzuov Jang, Mei Čeng in Lu Venšu
052	Zvezek 52	竇田灌韓傳	Dou Jing, Tian Fen, Guan Fu in Han Anguo
053	Zvezek 53	景十三王傳	trinajst sinov cesarja Džinga
054	Zvezek 54	李廣蘇建傳	Li Guang in Du Džjan
055	Zvezek 55	衛青霍去病傳	Vej Čing in Huo Čubing
056	Zvezek 56	董仲舒傳	Dong Džongšu
057	Zvezek 57 (1. del), Zvezek 57 (2. del)	司馬相如傳	Sima Šjangru
058	Zvezek 58	公孫弘卜式兒寬傳	Gongsun Hong, Bu Ši in Er Kuan
059	Zvezek 59	張湯傳	Džang Tang
060	Zvezek 60	杜周傳	Du Džov
061	Zvezek 61	張騫李廣利傳	Džang Čjan in Li Guangli
062	Zvezek 62	司馬遷傳	Sima Čjan
063	Zvezek 63	武五子傳	pet sinov cesarja Vuja
064	Zvezek 64 (1. del), Zvezek 64 (2. del)	嚴朱吾丘主父徐嚴終王賈傳	Jan Džu, Džu Majčen, Vučju Šouvang, Džufu Jan, Šu Jue, Jan An, Džong Džun, Vang Bao in Džja Džuandži (dva dela)
065	Zvezek 65	東方朔傳	Dongfang Šuo
066	Zvezek 66	公孫劉田王楊蔡陳鄭傳	Gongsun He, Liu Čuli, Tjan Čjučjan, Vang Šin, Jang Čang, Caj Ji, Čen Vannjan in Dženg Hong
067	Zvezek 67	楊胡朱梅云傳	Jang Vangsun, Hu Džjan, Džu Jun, Mej Fu in Jun Čang
068	Zvezek 68	霍光金日磾傳	Huo Guang in Džin Midi
069	Zvezek 69	趙充國辛慶忌傳	Džao Čongguo in Šin Čingdži
070	Zvezek 70	傅常鄭甘陳段傳	Fu Džjezi, Čang Hui, Dženg Dži, Gan Jannian, Čen Tang in Duan Huidzong
071	Zvezek 71	雋疏于薛平彭傳	Jun Buji, Šu Guang in Šu Šov, Ju Dingguo, Šue Guangde, Ping Dang in Peng Šuan
072	Zvezek 72	王貢兩龔鮑傳	Vang Dži, Gong Ju, Gong Šeng, Gong Še in Bao Šuan
073	Zvezek 73	韋賢傳	Vej Šjan
074	Zvezek 74	魏相丙吉傳	Vej Šjang in Bing Dži
075	Zvezek 75	眭兩夏侯京翼李傳	Sui Hong, Šjaohou Šičang, Šjaohou Šeng, Džing Fang, Dži Feng in Li Šun
076	Zvezek 76	趙尹韓張兩王傳	Džao Guanghan, Džin Venggui, Han Janšov, Džang Čang, Vang Dzun in Vang Džang
077	Zvezek 77	蓋諸葛劉鄭孫毋將何傳	Gaj Kuanrao, Džuge Feng, Liu Fu, Dženg Čong, Sun Bao, Vudžjeng Long in He Bing
078	Zvezek 78	蕭望之傳	Šjao Vangdži
079	Zvezek 79	馮奉世傳	Feng Fengši
080	Zvezek 80	宣元六王傳	šest sinov cesarjev Šuana in Juana
081	Zvezek 81	匡張孔馬傳	Kuang Heng, Džang Ju, Kong Guang in Ma Gong
082	Zvezek 82	王商史丹傅喜傳	Vang Šang, Ši Dan in Fu Ši
083	Zvezek 83	薛宣朱博傳	Šue Šuan in Džu Bo
084	Zvezek 84	翟方進傳	Džaj Fangdžin
085	Zvezek 85	谷永杜鄴傳	Gu Jong in Du Je
086	Zvezek 86	何武王嘉師丹傳	He Vu, Vang Džja in Ši Dan
087	Zvezek 87 (1. del), Zvezek 87 (2. del)	揚雄傳	Jang Šjong
088	Zvezek 88	儒林傳	konfucijski učenjaki
089	Zvezek 89	循吏傳	zgledni uradniki
090	Zvezek 90	酷吏傳	kruti uradniki
091	Zvezek 91	貨殖傳	oderuhi
092	Zvezek 92	游俠傳	jovšjaji
093	v93	佞幸傳	laskalci
094	Zvezek 94 (1. del), Volume 94 (2. del)	匈奴傳	običaji Šjongnujev
095	Zvezek 95	西南夷兩粵朝鮮傳	običaji Dongjijev jugovzhoda, Juežev, Džoseonov, Nanjuejav in države Jue
096	Zvezek 96 (1. del), Zvezek 96 (2. del)	西域傳	običaji zahodnih regij
097	Zvezek 97 (1. del), Zvezek 97 (2. del)	外戚傳	cesarice in cesarsko sorodstvo
098	Zvezek 98	元后傳	Vang Džengdžjun
099	Zvezek 99 (1. del), Zvezek 99 (2. del), Zvezek 99 (3. del)	王莽傳	Vang Mang
100	Zvezek 100 (2. del), Zvezek 100 (2. del)	敘傳	zaključek in družinska zgodovina

Omemba Japonske

Japonsko ljudstvo se prvič v pisani zgodovini nedvoumno pojavi ravno v Knjigi Hana v 28. zvezku v Razpravi o geografiji, kjer je zapisano: "Ljudstvo Vo se nahaja onstran oceana od poveljstva Lelang. Razdeljeno je v več kot sto plemen, ki pridejo od časa do časa ponudit darila." Kasneje je zapisano, da je leta 57 južno kraljestvo Va Na poslalo odposlanca po imenu Tajfu, da bi se poklonil cesarju Guangvuju in prejel zlat pečat. Pečat je bil v 18. stoletju odkrit na severnem Kjušuju. Po pisanju v Knjigi Veja se je najmočnejše kraljestvo na otočju v 3. stoletju imenovalo Jamatai in mu je vladala legendarna kraljica Himiko.

Komentarji

Komentarji Jan Šiguja (581–645) in Su Lina so vključeni v dvorno izdajo Knjige Hana. Vang Šjangčjanov Hanšu Budžu (1842–1918) vsebuje zapise številnih komentatorjev, vključno s samim Vangom. Hanšu Kuiguan Janga Šude je sodoben komentar.

Vir

• Wilkinson, Endymion (2012). »"Main Sources (2): Hanshu«. Chinese History: A New Manual. Cambridge, MA: Harvard University Asia Center. str. 711–713. ISBN 9780674067158.

Nadaljnje branje

• Amies, Alex (2020). Hanshu Volume 95 The Southwest Peoples, Two Yues, and Chaoxian: Translation with Commentary. Gutenberg Self Publishing Press. ISBN 978-0-9833348-7-3.
• Dorn'eich, Chris M. (2008). Chinese sources on the History of the Niusi-Wusi-Asi(oi)-Rishi(ka)-Arsi-Arshi-Ruzhi and their Kueishuang-Kushan Dynasty. Shiji 110/Hanshu 94A: The Xiongnu: Synopsis of Chinese original Text and several Western Translations with Extant Annotations. Berlin. To read or download go to: [1]
• Dubs, Homer H. (trans.) The History of the Former Han Dynasty. 3 vols. Baltimore: Waverly, 1938–55. Digitized text. (Digitized text does not retain volume or page numbers and alters Dubs' footnote numbering.) Glossary.
• Honey, David B. "The Han shu Manuscript Evidence, and the Textual Criticism of the Shih-chi: The Case of the Hsiung-nu lieh-chuan," CLEAR 21 (1999), 67–97.
• Hulsewe, A. F .P. "A Striking Discrepancy between the Shih chi and the Han shu." T'oung Pao 76.4–5 (1990): 322–23.
• Hulsewé, A. F. P. (1993). »"Han shu 漢書"«. V Loewe, Michael (ur.). Early Chinese Texts – A Bibliographical Guide. Berkeley, CA: Society for the Study of Early China & Institute of East Asian Studies, University of California Berkeley. str. 129–136. ISBN 1-55729-043-1.
• Hulsewé, A. F. P. and Loewe, M. A. N. China in Central Asia: The Early Stage 125 BC – AD 23: an annotated translation of chapters 61 and 96 of the History of the Former Han Dynasty. Leiden: E. J. Brill, 1979.
• Knechtges, David R. (2010). »Han shu 漢書«. V Knechtges, David R.; Chang, Taiping (ur.). Ancient and Early Medieval Chinese Literature: A Reference Guide, Part One. Leiden, South Holland: Brill. str. 339–45. ISBN 978-90-04-19127-3.
• Sargent, Cyde B., Tr. Wang Mang; A Translation of the Official Account of His Rise to Power as Given in the History of the Former Han Dynasty, with Introd. and Notes. Shanghai: Graphic Art Book Co., 1947.
• Swann, Nancy Lee, tr. Food and Money in Ancient China: The Earliest Economic History of China to A.D. 25. Princeton: Princeton University Press, 1950; rpt. New York: Octagon Books, 1974.
• Stange, Hans O.H. "Die monographie über Wang Mang." Abhandlungen für die kunde des morgenlandes XXIII, 3, 1939.
• Stange, Hans O.H. Leben und persünlichkeit und werk Wang Mangs. Berlin, 1914.
• Tinios, Ellis. "Sure Guidance for One's Own Time: Pan Ku and the Tsan to Han-shu 94." Early China 9–10 (1983–85): 184–203.
• Van der Sprenkel, O. B. Pan Piao, Pan Ku, and the Han History. Centre for Oriental Studies Occasional Paper, no. 3. Canberra: Australian National University, 1964.
• Watson, Burton. 1974. Courtier and Commoner in Ancient China. Selections from the History of the Former Han. Columbia University Press, New York. (A translation of chapters 54, 63, 65, 67, 68, 71, 74, 78, 92, and 97).
• Wilbur, C. Martin. Slavery in China during the Former Han Dynasty, 206 B.C.–A.D. 25. Publications of Field Museum of Natural History, Anthropological Series, 35. Chicago: Field Museum of Natural History, 1943. Reprint. New York: Russell & Russell, 1967. Selected translations from the Han shu.
• Wu, Shuping, "Hanshu" ("Book of Han"). Encyclopedia of China (Chinese Literature Edition), 1st ed.
• Yap, Joseph P. (2019). The Western Regions, Xiongnu and Han, from the Shiji, Hanshu and Hou Hanshu. Amazon Digital Services LLC - KDP Print US. ISBN 978-1792829154.