Pojdi na vsebino

Erizipel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Erizipel
Šen
Erizipel na obrazu.
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Simptomivročina, mrzlica, glavobol, rdečina, limfadenopatija, limfangitis uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10A46.0
MKB-9035
DiseasesDB4428
MedlinePlus000618
eMedicinederm/129
MeSHD004886

Erizipel ali šen (latinsko: streptodermia epidemodermalis lymphatica) je akutna okužba kože z bakterijami. Prizadene bolj povrhnje plasti kože, vpletene pa so tudi limfne žile in bezgavke. Okužba se najpogosteje pojavlja na nogah in obrazu, pogosteje zbolevajo odrasli. Erizipela ne smemo menjati z erizipeloidom, ki je okužba kože z bakterijo Erysipelothrix.

Simptomi in znaki

[uredi | uredi kodo]

Za erizipel je značilna svetleča se, rahlo dvignjena, ploščata, trda in na dotik občutljiva sprememba kože z ostrimi (dobro omejenimi) robovi. Sprememba se širi v okolico v obliki jezikov. Poznamo tudi bulozno obliko erizipela, pri kateri nastanejo poleg rdečine in otekline še večji mehurji (bule).

Pogosto so prisotni še sistemski znaki, kot so vročina, mrzlica in slabost. Kadar se okužba ponavlja, zlasti na golenih, se limfne žile zamašijo in pride do trajne otekline (limfedem). Premer goleni se lahko poveča tudi do trikrat.

Etiologija

[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši povzročitelji erizipela so streptokoki (β-hemolitični) iz skupine A, ki vdrejo skozi poškodovano kožo (razpoke, glivične okužbe, opekline ...). Drugi možni povzročitelji so še Staphylococcus aureus, vključno z MRSA (proti meticilinu odporen S. aureus), Klebsiella pneumoniae, Haemophilus influenzae, Escherichia coli, S. warneri, Streptococcus pneumoniae, S. pyogenes in Moraxella sp.

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]

Diagnoza se postavi glede na značilen videz kože. Preiskava krvi na bakterije je potrebna, kadar obstaja sum na sepso. Pri spremembah je treba pomisliti na razne druge dermatitise, erizipeloid, tromboflebitis in globoko vensko trombozo. Erizipel na obrazu je treba ločiti od pasavca (herpes zoster), angioedema in kontaktnega dermatitisa.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravimo s penicilinom ali drugimi antibiotiki, če je potrebno (če je bolnik alergičen na penicilin, če so prisotni stafilokoki ...). Hladni obkladki, analgetiki in počitek lahko olajšajo težave. Če je prisotna glivična okužba, ki je olajšala vstop bakterij v kožo, je treba zdraviti tudi s protiglivičnimi zdravili.

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]

Vir:

  • Kansky, Aleksej (2002). Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatologov. COBISS 118283264. ISBN 961-238-058-9.
  • »Dermatologic disorders«. The Merk manual (v angleščini). Pridobljeno 1. septembra 2009.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]