Elmas Mehmed Paša
| Elmas Mehmed Paša | |
|---|---|
| Veliki vezir Osmanskega cesarstva | |
| Na položaju 3. maj 1695 – 11. september 1697 | |
| Monarh | Mustafa II. |
| Predhodnik | Surmeli Ali Paša |
| Naslednik | Amdžazade Koprulu Husein Paša |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 1661 Doğanyurt[d] |
| Smrt | 11. september 1697 Senta |
| Narodnost | osmanska |
| Poklic | politik |
Verska opredelitev | sunitski islam |
| Vojaška služba | |
| Pripadnost |  Osmansko cesarstvo |
| Aktivna leta | 1695–1697 |
| Čin | Vrhovni poveljnik |
| Oboroženi konflikti | velika turška vojna
|
Elmas Mehmed Paša je bil državnik in leta 1695-1697 veliki vezir Osmanskega cesarstva, * 1661, Doğanyurt, Osmansko cesarstvo, † 11. september 1697, Senta, Osmansko cesarstvo.
Vzdevek Elmas v turščini pomeni diamant in pomeni, da je bil slaven in čeden mož.
Zgodnja leta
[uredi | uredi kodo]Bil je Turek iz Doğanyurta (prej Hoşalay) v sedanji turški provinci Kastamonu. Njegov oče je bil pomorski kapitan (turško reis). Med vladavino Mehmeda IV. je na sultanovo osebno zahtevo začel službovati v sultanovi palači. Bil je eden redkih osmanskih državnikov, ki so že v mladosti dosegli visok državni položaj. Med vladanjem Ahmeda II. je bil leta 1688 imenovan za dvornega kaligrafa oziroma pečatarja (turško nişancı) in naslednje leto za vezirja, ministra v osmanski vladi.[1]
Veliki vezir
[uredi | uredi kodo]Osmansko cesarstvo je med veliko turško vojno po drugem obleganju Dunaja leta 1683 doživljalo obdobje porazov. Po usmrtitvi Kara Mustafa Paše je bilo od leta 1683 do 1695 v vladi 11 velikih vezirjev. Elmasa Mehmed Pašo je za velikega vezirja imenoval sultan Mustafa II. 2. maja 1695. Bil je uspešnejši od svojih neposrednih predhodnikov in je skupaj s sultanom v bitkah pri Lugosu in Ulašu, premagal habsburško vojsko.
Elmas Mehmed Paša ni bil samo vojskovodja. Poskušal je tudi reformirati državno blagajno. Eden od največjih problemov osmanskega gospodarstva v 17. stoletju so bili razvrednoteni kovanci, zato je zbral različne kovance, tudi evropske, in začel v imenu Mustafe II. kovati nov zlat in srebrn denar.[2]
Bitka pri Senti
[uredi | uredi kodo]V bitki pri Senti 22. septembra 1697 ni imel sreče. Habsburžani so pred bitko aretirali njemu podrejenega Džafer Pašo, od katerega je poveljnik habsburške vojske Evgen Savojski izvedel za osmanske načrte. Osmansko vojsko je napadel med njenim prečkanjem mostu čez Tiso.[3] Elmas Mehmed Paša je skušal organizirati umik in se boril z nediscipliniranimi vojaki, ki so se panično umikali. Po bitki so ga njegovi vojaki zadavili z vrvjo.
Dve leti kasneje je moralo Osmansko cesarstvo Karlovški mirovni sporazum in se sprijazniti z izgubo Ogrske.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ayhan Buz. Osmanlı Sadrazamları. Neden Kitap, İstanbul, 2009. str. 146-147. ISBN 978-975-254-278-5.
- ↑ Ottoman grand viziers' page (turščina).
- ↑ Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 227.
| Politične funkcije | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Surmeli Ali Paša |
Veliki vezir Osmanskega cesarstva 3. maj 1695 – 11. september 1697 |
Naslednik: Amdžazade Koprulu Husein Paša |
