Daorsi

Daorsi, včasih tudi Daversi, (antično grško: Δαόριζοι [Daorizoi] ali Δαούρσιοι [Daoursioi], latinsko: Daorsei), ilirsko pleme, ki je od leta 300 do 50. pr. n. št. prebivalo v dolini reke Naro (Neretva) v sedanji Hercegovini.

Plemensko središče je bilo veliko utrjeno naselje Daorson pri naselju Ošanići blizu Stolca. Daorson je bil ustanovljen verjetno v 4.-3. stoletju pr. n. št. na področju, ki je bilo naseljeno že v bronasti dobi. Velikost in ohranjeni deli mesta kažejo, da so bili Daorsi uspešno pleme, ki je imelo dobre odnose s sosednjimi plemeni, ker na njem ni sledov pustošenja, kakršni so opazni v drugih podobnih mestih. Njihovo gospodarska moč je slonelo predvsem na rudarstvu. Imeli so dobre trgovske in drugačne odnose z Grki. Prevzeli so grški jezik in se postopoma helenizirali.

V manjši zgradbi v Daorsonu so odkrili kovnico denarja z matricami in ustreznimi orodji, 39 različnih kovancev, od tega 29 iz leta 168 pr. n. št. s podobo kralja Balaja in 9 kovancev z grškim napisom ΔΑΟΡΣΩΝ in podobo ladje. Lasten denar je za Daorse pomenil neodvisnost in ne nazadnje potrditev, da so imeli razvito obrt, kulturo in trgovino z drugimi ljudstvi.

Politično so spadali pod okrilje Ardiejske države. V tretji ilirski vojni so sodelovali z Rimom, delno tudi zato, ker so jih zaradi bogastva ogrožali sosednji Dalmati. Njihova moč je počasi usihala, verjetno hkrati z rastjo in močjo dalmatskega mesta Narona, sedanjega Vida pri Metkoviću.

Vira

Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
Z. Marić, Razultati istraživanja utvrženog ilirskog grada kod Ošanića blizu Stoca (1890.-1978.), Hercegovina 9, Mostar, 1995., str. 43-93; Hercegovina 10, Mostar, 1995., str. 7-33.