Charles Spurgeon
Častiti Charles Haddon Spurgeon | |
---|---|
Rojstvo | 19. junij 1834[1][2][…] Kelvedon[d] |
Smrt | 31. januar 1892[1][2][…] (57 let) Menton |
Narodnost | Britanec |
Državljanstvo | Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske |
Poklic | pridigar, teolog, avtobiograf, hvalničar, pisatelj, pastor |
Delodajalec | The Metropolitan Tabernacle |
Verska opredelitev | Reformirani baptist |
Starši | John in Eliza Spurgeon |
Podpis |
Charles Haddon Spurgeon, angleški kalvinist in reformirani baptistični pridigar, pastor in pisatelj, * 19. junij 1834, Kelvedon, Anglija, † 31. januar 1892, Menton, Francija.
Danes je zaradi svojega daru pridiganja poznan tudi kot »Princ pridigarjev«.[4] Bil je ena osrednjih figur britanskega reformiranega baptističnega gibanja, zagovornik Londonske baptistične veroizpovedi 1689 in glasen nasprotnik liberalizma ter pragmatizma v cerkvah svojega časa.
Kar 38 let je služil kot pastor cerkve New Park Street Chapel v Londonu (kasneje imenovane The Metropolitan Tabernacle). Po številnih kontroverznostih znotraj Baptistične zveze Velike Britanije je zaradi svojih prepričanj iz denominacije izstopil.[5]
V času službovanja v cerkvi Metropolitan Tabernacle je zgradil zavetišče za uboge in sirotišnico Stockwell. Svojo skupnost je spodbujal k dejavnemu služenju in delu z revnimi v viktorijanskem Londonu. Ustanovil je tudi Spurgeon's College, ki so ga posthumno poimenovali po njem.
Spurgeon je bil avtor številnih pridig, avtobiografije, bibličnih komentarjev, knjig o molitvi, knjig o pobožnostih, revij, poezij in cerkvenih himen. Njegove številne pridige so bile zapisane v živo med pridiganjem in so bile že za časa njegovega življenja prevedene v številne tuje jezike. Njegove govorniške sposobnosti naj bi poslušalce v Metropolitanskem tabernaklju očarale, mnogi kristjani pa njegove krščanske spise še danes izjemno visoko cenijo.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 SNAC — 2010.
- ↑ 2,0 2,1 Discogs — 2000.
- ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ Drummond, Lewis A. (1992). Spurgeon: Prince of Preachers. Grand Rapids: Kregel Publications. str. 215.
- ↑ Kruppa, Patricia Stallings (7. september 2017). The Education of a Preacher. Routledge. str. 8–66. ISBN 978-1-315-10119-4.
- ↑ Chapter 5: Edward Irving and Charles Spurgeon: Anachronistic Agendas. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. 6. september 2020. str. 167–204. ISBN 978-3-525-56724-1.