Cesar Anko
| Anko | |
|---|---|
 | |
| Japonski cesar | |
| Vladanje | 453–456 (tradicionalno štetje) |
| Predhodnik | Ingjo |
| Naslednik | Jurjaku |
| Rojstvo | 401 |
| Smrt | 456 Isonokami Anaho Palace[d] |
| Oče | Cesar Ingjo |
| Mati | Ošisaka no Onakacuhime |
Cesar Anko (安康天皇 Anko-tenno) je 20. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[2]
Njegovem vladanju ne moremo pripisati točnih datumov, a naj bi po konvencijah vladal med leti 453 in 456.[3]
Legenda
[uredi | uredi kodo]Anko je bil monarh iz 5. stoletja.[4] Vladavina 29. cesarja Kinmeja je prva[5], ki ji pripisujejo točne in preverljive datume.[6] Konvencionalno sprejeti datumi izhajajo iz časa cesarja Kanmuja, 50. cesarja dinastije Jamato.[7]
Po Kodžikiju in Nihon Šokiju je bil drugi sin cesarja Ingja. Njegov starejši brat Kinaši no Karu je bil kronski princ, a je zaradi incestnega razmerja s sestro Karu no Ojracume izgubil naklonjenost dvora. Po opuščenem poskusu nabiranja vojaških sil proti Anku sta bila s sestro-ljubimko izgnana in storila samomor.
Njegov dejanski naziv je bil verjetno Sumeramikoto ali Amenošita Širošimesu Okimi (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času cesarja Tenmuja in cesarice Džito. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata").
Anka je v tretjem letu vladanja ubil princ Majova no Okimi kot povračilo za uboj njegovega očeta.[8]
Dejansko mesto Ankovega groba ni znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču v prefekturi Nara. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Sugawara no Fushimi no nishi misasagi.[9]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Spominsko šintoistično svetišče in mavzolej v čast cesarja Anka
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Imperial Household Agency (Kunaichō): 安康天皇 (20); retrieved 2013-8-28.
- ↑ Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du japon, pp. 26–27; Brown, Delmer M. (1979). Gukanshō, p. 258; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 113.
- ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 40.
- ↑ Kelly, Charles F. "Kofun Culture", Japanese Archaeology. 27 April 2009.
- ↑ Titsingh, pp. 34–36; Brown, pp. 261–262; Varley, pp. 123–124.
- ↑ Hoye, Timothy. (1999). Japanese Politics: Fixed and Floating Worlds, p. 78; excerpt, "According to legend, the first Japanese emperor was Jinmu. Along with the next 13 emperors, Jinmu is not considered an actual, historical figure. Historically verifiable Emperors of Japan date from the early sixth century with Kinmei.
- ↑ Aston, William. (1896). Nihongi, pp. 109.
- ↑ Aston, William. (1998). Nihongi, Vol. 1, pp. 328–333.
- ↑ Ponsonby-Fane, p. 419.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Aston, William George. (1896). Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. OCLC 448337491
- Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0; OCLC 251325323
- Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). Cesarski Hiši, je Japonska. Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. OCLC 194887
- Titsingh, Izaka. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. OCLC 5850691
- Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842