Pojdi na vsebino

Cerkev svetega Lovrenca, Torino

Kraljeva cerkev sv. Lovrenca
Chiesa di San Lorenzo
Portret
45°4′19.6″N 7°41′5.4″E / 45.072111°N 7.684833°E / 45.072111; 7.684833
DržavaItalija
Verska skupnostRimaskokatoliška
Spletna stranwww.sanlorenzo.torino.it
Zgodovina
Zgrajena11. maj 1680
Arhitektura
ArhitektGuarino Guarini
SlogBaročna arhitektura
Uprava
ŠkofijaTorino

Kraljeva cerkev svetega Lovrenca (italijansko Chiesa di San Lorenzo) je cerkev zgrajena v baročnem slogu v Torinu, v bližini kraljeve palače v Torinu. Sedanjo cerkev je zasnoval in zgradil Guarino Guarini v času 1668-1687.

Pogled proti kupoli.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Vojvoda Emanuel Filibert, vojvoda Savojski je bil eden od voditeljev habsburške vojske bratranca Filipa II. Španskega. Odločno so premagali francosko vojsko v bitki pri Saint-Quentinu na severu Francije 10. avgusta 1557. Bitka je potekala na dan sv. Lovrenca in pomagala oblikovati izid pogodbe iz Cateau-Cambresisa, po kateri je bila Savoja, vključno Torino, vrnjena pod vladavino vojvode. Dan tega svetnika v tej bitki je dal cerkvi tudi ime in obliko Filipove palače El Escorial. Emanuel Filibert je ob vrnitvi v Torino leta 1562, obnovil staro vojvodsko kapelo Santa Maria ad Presepae (še vedno navzoča v bližini vhoda) in ustvaril današnjo cerkev, posvečeno sv. Lovrencu. Gradnja današnje cerkve se je začela leta 1634.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]
San Lorenzo, tloris

Arhitekt Guarino Guarini je bil velik inovator baročne arhitekture, ki jo je v veliki najprej razvil rimski baročni arhitekt Francesco Borromini, zlasti igra z optičnimi učinki in organsko "dekonstrukcijo" klasičnih redov in načel stebra in ogredja. Vendar pa je je šel pri sv. Lovrencu Guarini še dlje [1]. Tloris je nekakšen kvadrat, ki postane osmerokotnik na nivoju ogredja nad stebri, se ponovno spremeni in postane grški križ na nivoju pendentiva obokov. Baza kupole je krožna v tlorisu, lanterna nad njo je osmerokotna. Kupola sama je podprta z osmimi rebri, ki tvorijo rešetko, podobno tisti v mošejah in romanskih cerkvah v Španiji. V to superpozicijo - glede na standarde konvencije - nasprotujočo centralnemu tlorisu, je dodal eliptičen kor. Glavni oltar, ločen od ladje s konveksnim in konkavnim obokom, dobi naravno svetlobo od kupole, naprave, ki prihaja od drugega ključnega rimskega baročnega arhitekta Berninija.

Pritličje je še tradicionalno s pridihom križnih krakov in kotnih kapel, vendar je prostorska struktura skozi sprednji in zadnji zavoj z veliko fantazije zamegljena. Guarini poveča vidnost zunanje lupine in povečanje svetlobe tudi z naraščajočo višino. Virtuozno prodirajoči geometrijski loki oblikujejo »zvezdast skelet kroglasto napetih reber« [2], ki se zgledujejo po Veliki mošeji v Córdobi [3] (961-965) ali kapeli Svetega groba v Torres del Río (12. stoletje) [4]. Sečišče reber verjetno oblikuje rešetko, na kateri je bil sv. Lovrenc do smrti mučen [5]. Še bolj drzno, vendar podobno le na prvi pogled, je Guarini konstruiral kupolo grobne kapele v Torinski stolnici.

Oprema

[uredi | uredi kodo]

Prvi oltar na desni prikazuje Križanje, delo Andrea Pozza (1678), veliki oltar, izdelan po Guarinijevih načrtih (1680-1696) v prečnem eliptičnem koru, vsebuje sliko sv. Lovrenca iz leta 1775. Kiparski okras je bil narejen predvsem v letu 1738. Notranjost cerkve je bila obnovljena po letu 1802.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Henri Stierlin (ed), Baroque. Architecture of the World, Taschen, Lausanne, 1964.
  2. Schomann, S. 457
  3. Rippenkonstruktion der Moschee von Cordoba
  4. Bild des Gewölbes in der Hl.-Grab-Kapelle in Torres del Rio
  5. Leinberger/Pippke, S. 179

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]