Pojdi na vsebino

Benjamin Netanjahu

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Benjamin Netanjahu
Portret
Predsednik vlade Izraela
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
29. december 2022 (2022-12-29)
PredsednikJicak Hercog
PredhodnikJair Lapid
Na položaju
31. marec 2009 (2009-03-31) – 13. junij 2021 (2021-06-13)
PredsednikŠimon Peres
Reuven Rivlin
izmenjujočeBeni Ganc (2020–21)
PredhodnikEhud Olmert
NaslednikNaftali Benet
Na položaju
18. junij 1996 (1996-06-18) – 6. julij 1999 (1999-07-06)
PredsednikEzer Weizman
PredhodnikŠimon Peres
NaslednikEhud Barak
Osebni podatki
Rojstvoבנימין נתניהו[1]
21. oktober 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][3][…] (75 let)
Tel Aviv[2]
Politična strankaLikud
Otroci3
StaršiBenzion Netanjahu
Tzila Segal
Alma materUniverza Harvard
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Poklicpolitik, diplomat, državnik, vojaško osebje, politični pisec, politolog
Podpis

Benjamin Netanjahu (hebrejsko בִּנְיָמִין נְתַנְיָהוּ, latinizirano: Binjāmīn Nētanjāhū), izraelski politik, * 21. oktober 1949, Tel Aviv.

Od leta 2022 je predsednik vlade Izraela. Položaj zaseda tretjič, pred tem je bil na položaju v letih 1996–1999 in 2009–2021.[5] Je predsednik desničarske politične stranke Likud. Je najdlje službujoči predsednik vlade Izraela, saj je ta položaj zasedal skupno več kot 17 let.[6][7]

Rodil se je v sekularni judovski družini, odrasel v zahodnem Jeruzalemu in v ZDA. V Izrael se je vrnil leta 1967, kjer se je pridružil Izraelskim obrambnim silam in služil v specialni enoti Sajeret Matkal s činom kapetana. Po diplomi na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa se je zaposlil pri ameriškem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group, leta 1978 pa se je vrnil v Izrael, kjer je ustanovil »Protiteroristični inštitut Jonatana Netanjahuja«. Od leta 1984 do 1988 je bil predstavnik Izraela pri Združenih narodih. Netanjahu je postal znan leta 1993 po izvolitvi za predsednika stranke Likud, s čimer je postal vodja opozicije. Na splošnih volitvah 1996 je postal prvi neposredno izvoljeni in dotlej najmlajši predsednik vlade Izraela. Leta 1999 je volitve izgubil, nakar se je umaknil iz politike in premestil v zasebni sektor. V politiko se je vrnil kot zunanji in finančni minister v vladi Ariela Šarona. Na tej funkciji je sprožil gospodarske reforme,[8][9] nato pa odstopil zaradi nestrinjanja z načrtom o umiku Izraela iz Gaze.

Leta 2005 je ponovno postal vodja Likuda[10] in bil v letih 2006–2009 vodja opozicije. Po parlamentarnih volitvah 2009 je oblikoval koalicijo z ostalimi desničarskimi strankami in znova postal predsednik vlade.[11][12][13] Pod njegovim vodstvom je Likud zmagal tudi na volitvah 2013 in 2015.[14] Potem ko je predsednik ZDA leta 2016 postal Donald Trump, njegov prijatelj od 80. let prejšnjega stoletja, je Netanjahu to povezanost uporabljal kot ključno politično privlačnost;[15] med Trumpovim predsedovanjem so ZDA priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela in izraelsko oblast nad okupiranim Golanskim višavjem ter posredovale pri sklepanju abrahamskih sporazumov, dogovorov o normalizaciji odnosov med Izraelom in arabskim svetom. Netanjahu je bil deležen kritik zaradi podpore širjenju izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, nezakonitih po mednarodnem pravu.[16] Leta 2019 ga je tožilstvo obtožilo zlorabe zaupanja, podkupovanja in goljufij,[17] zaradi česar je odstopil z vseh položajev v vladi razen predsednika vlade.[18][19] Politična kriza v državi je privedla do dogovora, po katerem sta se na položaju predsednika vlade izmenjevala z Benijem Gancem.[20][21] Po volitvah leta 2021 je Netanjahu izgubil položaj predsednika vlade, a ga je po volitvah 2022 znova zasedel.

Nova Netanjahujeva koalicija je poskušala uveljaviti reformo sodstva, ki bi med drugim omejila pristojnosti vrhovnega sodišča in vladi omogočila nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov. Napoved te reforme v začetku leta 2023 je sprožila proteste. Oktobra 2023 je po napadu palestinskih skupin pod vodstvom Hamasa na Izrael izbruhnila vojna med Izraelom in Hamasom; zaradi nepripravljenosti na napad so Netanjahuja doletele kritike, da se je pod njegovim vodstvom zgodil največji obveščevalni neuspeh zadnjih 50 let,[22][23][24] in se soočil s protesti, ki so ga pozivali k odstopu.[25][26] Agencije ZN, vlade in nevladne organizacije so Netanjahujevo vlado obtožile izvajanja genocida nad Palestinci,[27][28][29] zaradi česar je decembra 2023 Južna Afrika sprožila postopek proti Izraelu na Meddržavnem sodišču.[30][31] Novembra 2024 je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo Netanjahuja skupaj z Joavom Galantom in Mohamedom Deifom zaradi suma odgovornosti za vojne zločine in zločine proti človeštvu.[32]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ מאחורי אשת הצללים: סיפור חייה של אם ראש הממשלה
  2. ↑ 2,0 2,1 חה"כ בנימין נתניהו — Kneset.
  3. ↑ SNAC — 2010.
  4. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  5. ↑ Picheta, Rob; Gold, Hadas; Tal, Amir (29. december 2022). »Benjamin Netanyahu sworn in as leader of Israel's likely most right-wing government ever«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2023. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  6. ↑ Heller, Aron (17. julij 2019). »Netanyahu makes history as Israel's longest-serving leader«. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2019. Pridobljeno 17. julija 2019.
  7. ↑ Williams, Dan (18. julij 2019). »Bruised but driven, Netanyahu becomes Israel's longest-serving PM«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2019. Pridobljeno 18. julija 2019.
  8. ↑ Mitchell, Thomas G. (2015). Likud Leaders. Jefferson, North Carolina: McFarland. str. 186. ISBN 978-0-7864-9713-3.
  9. ↑ »Netanyahu Gets Tough to Transform Israel's Economy«. The New York Times. 24. oktober 2004. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2023. Pridobljeno 4. januarja 2023.
  10. ↑ »Netanyahu elected as Likud party chairman«. Xinhua News Agency. 20. december 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2006. Pridobljeno 27. julija 2009.
  11. ↑ Hoffman, Gil (10. februar 2009). »Kadima wins, but rightist bloc biggest«. The Jerusalem Post. Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2013. Pridobljeno 17. junija 2012.
  12. ↑ »Netanyahu sworn in as Israel's prime minister«. Haaretz. 31. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2012. Pridobljeno 10. marca 2013.
  13. ↑ Heller, Jeffrey (31. marec 2009). »Netanyahu sworn in as Israeli prime minister«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 10. marca 2013.
  14. ↑ Tobin, Amir; Birnbaum, Ben (20. marec 2015). »'Is This Ship Sinking?' Inside the Collapse of the Campaign Against Netanyahu«. The New Yorker. New York City. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2015. Pridobljeno 21. marca 2015.
  15. ↑ Halbfinger, David M. (9. november 2020). »Biden's Win Means a Demotion for Netanyahu and Less Focus on Israel«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020.
  16. ↑ »Netanyahu and the Settlements«. The New York Times. 12. marec 2015. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2022. Pridobljeno 2. januarja 2023.
  17. ↑ Wootliff, Raoul (21. november 2019). »AG announces Netanyahu to stand trial for bribery, fraud and breach of trust«. The Times of Israel. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2023. Pridobljeno 22. novembra 2019.
  18. ↑ Levinson, Chaim (23. november 2019). »Netanyahu to Relinquish Ministerial Portfolios in Coming Days«. Haaretz. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2019. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  19. ↑ »Netanyahu said set to give up 4 ministry portfolios after charges announced«. The Times of Israel. 23. november 2019. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2023. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  20. ↑ Hoffman, Gil (21. november 2019). »Rivlin hands over mandate, begs MKs to prevent third election«. The Jerusalem Post (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2020. Pridobljeno 21. novembra 2019.
  21. ↑ Eglash, Ruth (17. maj 2020). »After three elections and political deadlock, Israel finally swears in new government«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 17. aprila 2021. Pridobljeno 20. maja 2020.
  22. ↑ »Israel-Gaza conflict: Unthinkable security lapse on Netanyahu's watch«. The Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  23. ↑ »Israelis question Prime Minister Benjamin Netanyahu on 'colossal failure' on security establishment«. The Telegraph Online. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  24. ↑ »Netanyahu may end up the highest-ranking casualty of this attack«. The Australian. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  25. ↑ »Thousands Protest Across Israel Against Netanyahu's Government«. Haaretz (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2024. Pridobljeno 29. januarja 2024.
  26. ↑ »Protesters call for change to Netanyahu government«. Reuters. 20. januar 2024.
  27. ↑ Eghbariah, Rabea (21. november 2023). »The Harvard Law Review Refused to Run This Piece About genocide in Gaza«. The Nation. Arhivirano iz prvotnega dne 6. decembra 2023. Pridobljeno 21. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  28. ↑ »Gaza: UN experts call on international community to prevent genocide against the Palestinian people«. UN. 16. november 2023. Arhivirano iz prvotnega dne 24. decembra 2023. Pridobljeno 21. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  29. ↑ Burga, Solcyre (14. november 2023). »Is What's Happening in Gaza a Genocide? Experts Weigh In«. Time. Arhivirano iz prvotnega dne 25. novembra 2023. Pridobljeno 21. marca 2024.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  30. ↑ Powell, Anita (4. januar 2024). »South Africa to take Israel to Top UN Court on Genocide Claim in Gaza«. Voice of America. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2024. Pridobljeno 21. marca 2024.
  31. ↑ Proceedings instituted by South Africa against the State of Israel on 29 December 2023 (PDF). International Court of Justice (poročilo). 29. december 2023. Arhivirano iz spletišča dne 5. januarja 2024. Pridobljeno 21. marca 2024.
  32. ↑ Roth, Andrew; Borger, Julian (21. november 2021). »ICC issues arrest warrant for Benjamin Netanyahu for alleged Gaza war crimes«. The Guardian. Pridobljeno 21. novembra 2024.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Benjamin_Netanjahu&oldid=6342381«