Antiparkinsonik
Ántiparkinsónik je zdravilo ali učinkovina za zdravljenje parkinsonove bolezni.[1][2] Parkinsonova bolezen sicer ni ozdravljiva bolezen, vendar se za lajšanje simptomov uspešno uporabljajo različni antiparkinsoniki, na primer levodopa in dopaminski agonisti. Osnovni princip zdravljena parkinsonove bolezni z zdravili je namreč nadomeščanje manjkajočega dopamina v možganih.[3]
Razvrščanje
[uredi | uredi kodo]Učinkovita zdravila za zdravljenje parkinsonove bolezni spadajo v naslednje skupine:[4]
- učinkovine za nadomeščanje dopamina (levodopa); običajno v kombinaciji s perifernimi zaviralci DOPA-dekarboksilaze (karbidopa, benserazid ...)
- dopaminski agonisti – učinkovine, ki oponašajo učinek dopamina (bromokriptin, pergolid, lisurid ...)
- zaviralci MAO (npr. selegilin)
- učinkovine, ki sproščajo dopamin (amantadin)
- zaviralci acetilholina (npr. benztropin)
- zaviralci katehil-O-metil transferaze (entakapon, tolkapon).[5]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antiparkinsonik[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 1. 2013.
- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ Trošt M.: Parkinsonova bolezen. Farmacevtski vestnik 2008; 59: 60–63.
- ↑ Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 509–512.
- ↑ Obradović, M. "Farmakoekonomika zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni." Farmacevtski vestnik letnik 59. številka 2 (2008) str. 90–98.
