Ajbak, Samangan
Ajbak سمنگان | |
---|---|
mesto | |
![]() Pogled na dolino Ajbak | |
![]() Location of Aybak. Click to see. | |
Koordinati: 36°15′55″N 68°1′0″E / 36.26528°N 68.01667°E | |
Država | ![]() |
Provinca | Samangan |
Okrožje | Ajbak |
Nadm. višina | 959 m |
Prebivalstvo (2012) | |
• Skupno | 9.958 |
Časovni pas | + 4.30 |

Ajbak (Aibak ali Haibak; prej Evkratidija (starogrško Εὐκρατιδία);[1] zgodovinsko znan kot Samangan) je provincialno mesto, srednjeveško postajališče za karavane in sedež province Samangan v istoimenskem okrožju v severnem Afganistanu. Kot starodavno mesto in glavno budistično središče v 4. in 5. stoletju pod takratnimi vladarji Kušana ima ruševine iz tega obdobja na kraju, ki je danes znan kot Takht-e Rustam in je na hribu nad mestom.[2]
Zaradi svoje lege je Ajbak pod vplivom budističnih, islamskih ter turških in perzijskih narodov. V preteklosti je bil pomemben zaradi svojega položaja na glavni komunikacijski liniji med Kabulom in afganistanskim Turkestanom.
Leta 2021 so talibani med talibansko ofenzivo leta 2021 prevzeli nadzor nad mestom.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najzgodnejša znana zgodovina je povezana s Ptolemajevo identifikacijo kraja kot kraja Varni ali Uarni in utrjenega mesta Samangan na bregovih reke Khulm, ki je enako mestu na reki Dargidus, jugovzhodno od Zariaspe/ Balh. Ruševine, najdene tukaj, potrjujejo, da je mesto ustanovil Evkrat I., kralj Baktrije. Takrat je bilo znano kot Eukratidia, velikosti sedanjega mesta Khulm.[3]
Zgodovina mesta je datirana v čas vladavine Kušanov v 4. in 5. stoletju, ko je bilo znano budistično središče. Priče tega obdobja so zdaj vidne v obliki ruševin na kraju, imenovanem Takht-e-Rustam, ki je 3 km od mesta na vrhu hriba. Arabci in Mongoli so prišli na ta kraj, ko je že slovel kot budistično versko središče.
Takht-i-Rustam je zgodovinski kraj, kjer je mogoče videti ruševine budistične verske kulture. Budistična stupa tukaj v obliki gomile, ki je na vrhu hriba, predstavlja najzgodnejšo povezavo z razvojem budistične arhitekture.
Ajbak je bilo ime tega kraja, ko so se v srednjem veku tu ustavljale karavane.
23. oktobra 2003 so med vojno uporniki izstrelili rakete na tovornjak, ki je prevažal potnike v Haibak, kar je ubilo deset ljudi.
Leta 2021 so talibani sprožili vsedržavno vojaško ofenzivo, ki je sovpadala z umikom ameriških enot. Ajbak je bil zajet 9. avgusta 2021 in je postal šesta prestolnica province, ki je padla v roke talibanov po ofenzivi konec tedna.[4]
V bombnem napadu na šolo decembra 2022 je bilo ubitih 17 ljudi.[5]
Zgodovinska dediščina
[uredi | uredi kodo]Samangan ima eno od znanih arheoloških najdišč v Afganistanu, v Takth-e Rustam in sosednjih budističnih jamah in stupah na vrhu hriba, severno od prelazov Hindukuš. Na tem mestu so bile v skalah izklesane jame, v katerih so živeli budisti. Budistična stupa je tukaj v obliki gomile. Predstavlja najzgodnejšo povezavo z razvojem budistične arhitekture v Afganistanu. Drugo območje dediščine je okrožje Hazar Sumuč, ki je od mesta oddaljeno približno 10 km.

- Takht-e Rustam
Takht-e Rustam (Haibak), dobesedno pomeni Rustamov prestol, poimenovan po Rustamu, mitološkem bojevniku v perzijski mitologiji, je naselje na vrhu hriba. Datirano je v 4. in 5. stoletje Kušansko-Sasanidskega obdobja, kar potrjujejo arheološki, arhitekturni in numizmatični dokazi. Je 3 km jugozahodno od mesta Samangan. To je lokacija samostanskega kompleksa stupe, ki je v celoti vklesan v gorsko skalo. Samostan glavne budistične tradicije teravadskega budizma ima pet dvoran, dve sta svetišči, ena pa je kupolast strop z zapleteno polepšanjem lotosovih listov. V sosednjem hribu je stupa, ki ima harmiko, ob vznožju pa je več votlin. Nad eno od jam je kvadratna stavba z dvema konferenčnima dvoranama, ena meri 22 kvadratnih metrov, druga pa je okrogla. V eni od teh jam so arheološka izkopavanja odkrila zaklad Gaznevidskih kovancev.[6][7] Budističnih templjev blizu Takhta je deset, lokalno poznanih kot Kie Tehe.[8]
- Okrožje Hazar Sumuč
Okrožje Hazar Sumuč je še eno starodavno budistično središče v severnem osrednjem Afganistanu, kjer je bilo najdenih več jam in v eni od teh jam je bila izklesana budistična stupa.[9]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Mesto leži na bregovih doline reke Khulm, ki je nastala pod stičiščem gorovja Hindukuš in srednjeazijske stepe. V dolini so zelo rodovitna kmetijska zemljišča, zanjo so značilna valovita zelena polja in hribi ob straneh. Cesta A76 od Kabul-Mazar-i-Šarif do Badakhšana poteka skozi mesto Samangan in gre skozi bazar in glavni mestni trg. Najbližji večji mesti sta Mazar-i-Šarif in Baghlan. Mesto je znano po velikem številu uzbekistanskega prebivalstva in slike znanega uzbekistanskega voditelja province, generala Dostuma, so razstavljene v mestu.
Kultura
[uredi | uredi kodo]- Tržnica
Tedenska tržnica, starodavna tradicionalna dejavnost mesta, je priljubljena in poteka vsak četrtek, ko obrtniki, specializirani za glasbila, kot sta dutar (lutnja z dvema strunama) in Zirbhagali (boben iz keramike), razstavljajo svoje izdelke za prodajo. Posebna tržnica tukaj je znana kot Bazar-e-Danbora Faroši (Bazar ali tržnica prodajalcev lutnje).
- Kulinarika
Mesto je znano tudi po uzbekistanskih štrucah kruha, ki so priljubljena ulična prodaja.
- Zdravje
Mestna bolnišnica služi celotni pokrajini.[10]
- Begunci
Begunsko taborišče Hazrati-Sultan je 70 km severno.[11]
V popularni kulturi
[uredi | uredi kodo]Northumbrijski modernistični pesnik Basil Bunting je napisal pesem o mestu. Naj se spomnijo Samangana ... stoji 32. v prvi knjigi Odes v njegovih Zbranih pesmih. Pesem je datirana iz leta 1937, zato Bunting ni mogel dejansko obiskati mesta; čeprav je pozneje res potoval po Bližnjem vzhodu, ni znano, ali je kdaj odšel v Afganistan, a malo verjetno. Vendar se je istega leta rodil njegov prvi sin (v Wisconsinu) z imenom Rustam; očitno je legenda o Rustamu in Sohrabu navdihnila pesem, pa tudi otrokovo ime. Sama pesem je neriman sonet, manj eksperimentalen kot mnoge Buntingove kratke pesmi iz tistega obdobja, a uspešen v lastni elegični maniri.[izvirno raziskovanje?]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Stephanus of Byzantium, Ethnica, E285.16
- ↑ Clammer, Paul (2007). Afghanistan. Lonely Planet. str. 158. ISBN 978-1-74059-642-8. Pridobljeno 15. oktobra 2010.
- ↑ Royal Numismatic Society (Great Britain) (1846). The Numismatic chronicle, Volume 8. Royal Numismatic Society. str. 107–108.
- ↑ »Taliban capture sixth provincial capital in northern Afghanistan«. The Guardian (v angleščini). 9. avgust 2021. Pridobljeno 9. avgusta 2021.
- ↑ »Students killed as bomb blast hits Afghan school«. BBC News (v britanski angleščini). 30. november 2022. Pridobljeno 2. decembra 2022.
- ↑ »Takht-i Rustam monastery, (near) Samangan, Velayat-e Samangan, AF«. Mapping of Buddhist Monasteries. Pridobljeno 28. oktobra 2010.
- ↑ »Takht e Rustam«. Afghanistan Cultural Profile. Pridobljeno 28. oktobra 2010.
- ↑ »Samangan Provincial Government« (PDF). Visiting Arts: Samangan Provincial Department of Information and Culture. Pridobljeno 28. oktobra 2010.[mrtva povezava]
- ↑ »Hazar Sum« (PDF). Visiting Arts: Samangan Provincial Department of Information and Culture. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. maja 2005. Pridobljeno 28. oktobra 2010.
- ↑ Wang Chichhung, ur. (2006). Dust in the wind: retracing Dharma Master Xuanzang's Western pilgrimage. Rhythms Monthly. str. 162. ISBN 986-81419-8-2.
- ↑ Wang, p. 149
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Chisholm, Hugh, ur. (1911). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 12 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 819. .
- Dupree, Nancy Hatch (1977): An Historical Guide to Afghanistan. 1st Edition: 1970. 2nd Edition. Revised and Enlarged. Afghan Tourist Organization. [1]
- Satellite map at Maplandia.com
- Pictures from Haibak in 1974