Pojdi na vsebino

Čudežno potovanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Čudežno potovanje
Chihiro, oblečena v kopalna delovna oblačila, stoji pred podobo, na kateri je skupina prašičev ter mesto za njo. Besedilo na desni strani Chihiro razkriva filmski naslov in druge napise.
Filmski plakat v japonščini
Japonščina千と千尋の神隠し
HepburnSen to Chihiro no Kamikakushi
RežijaHajao Mijazaki
ProdukcijaTošio Suzuki
ScenarijHajao Mijazaki
Vloge
GlasbaJoe Hisaiši
FotografijaAcuši Okui
MontažaTakeši Sejama
Studio
DistribucijaToho
Datum izida
  • 20. julij 2001 (2001-07-20)
Dolžina
125 minut[1]
DržavaJaponska
Jezikjaponščina
Proračun¥1,9–2 milijarde
($15–19,2 milijonov)[2][3][4]
Dohodek brutoUS$383,4 milijonov[5]

Čudežno potovanje (japonsko 千と千尋の神隠し, Hepburn Sen to Chihiro no Kamikakushi, 'Senino in Čihirinino odčaranje') je japonski fantazijski animirani film iz leta 2001, ki ga je napisal in režiral Hajao Mijazaki, animiral pa Studio Ghibli za Tokuma Shoten, Nippon TV, Dentsu, Walt Disney Studios Home Entertainment, Tohokushinsha Film, in Mitsubishi.[6] V filmu igrajo Rumi Hiiragi, Miju Irino, Mari Natsuki, Takeši Naito, Jasuko Savaguči, Cunehiko Kamijo, Takehiko Ono in Bunta Sugavara. Čudežno potovanje pripoveduje zgodbo o Čihiro Ogino (Hiiragi), desetletnici, ki med selitvijo v novo sosesko vstopi v svet Kam (duhovi japonske šintoistične folklore).[7] Potem ko čarovnica Jubaba (Natsuki) njene starše spremeni v prašiče, se Čihiro zaposli v kopališču Jubabe, da bi našla način, kako osvoboditi sebe in starše ter se vrniti v človeški svet.

Mijazaki je scenarij napisal, potem ko se je odločil, da bo film posnet po desetletni hčerki njegovega prijatelja Seidžija Okude, producenta filma, ki je vsako poletje obiskoval njegovo hišo.[8] Takrat je Mijazaki razvijal dva osebna projekta, vendar sta bila zavrnjena. S proračunom 19 milijonov ameriških dolarjev se je produkcija Čudežnega potovanja začela leta 2000. Pixarjev animator John Lasseter, oboževalec in prijatelj Mijazakija, je Walt Disney Pictures prepričal, da kupi pravice za distribucijo filma v Severni Ameriki, in služil kot glavni producent angleške sinhronizirane različice.[9] Lasseter je nato najel režiserja Kirka Wisea, producenta Donalda W. Ernsta ter scenarista Cindyja in Donalda Hewitta, ki sta angleški dialog napisala tako, da se je ujemal z izvirnimi gibi ustnic v japonskem jeziku.[10]

Film je bil v distribuciji Toha prvotno izdan na Japonskem 20. julija 2001 ter po svetu zaslužil več kot 383 milijonov ameriških dolarjev bruto dohodka.[11][5] Pogosto velja za enega izmed najboljših animiranih filmov vseh časov[12][13][14] in se uvršča med Top 30 IMDb najbolje ocenjenih filmov.[15] Skladno s tem je postal najuspešnejši in najbolj dobičkonosen film v japonski zgodovini s skupno ¥31,68 milijardami ali 305 milijoni USD bruto dohodka.[16] Film je rekord držal 19 let, dokler ga leta 2020 ni podrl Demon Slayer: Kimetsu no Yaiba the Movie: Mugen Train.

Na 75. podelitvi oskarjev je prejel oskarja za najboljši animirani film[17] in s tem postal prvi in ​​edini ročno risani animirani film v ne angleškem jeziku, ki je prejel to nagrado. Bil je soprejemnik zlatega medveda na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu leta 2002 (skupaj s Krvavo nedeljo) in je med prvih 10 na seznamu "Top 50 filmov za otroke do 14. leta" britanskega filmskega inštituta.[18] Leta 2016 ga je BBC razglasil za 4. najboljši film 21. stoletja, po izboru 177 filmskih kritikov z vsega sveta, s čimer je postal najvišje uvrščeni animirani film na seznamu.[19] Leta 2017 ga je The New York Times imenoval tudi za drugi "najboljši film ... 21. stoletja doslej".[20]

Zgodba

[uredi | uredi kodo]

Desetletna Čihiro s starši potuje v svoj novi dom. Njen oče se pri iskanju bližnjice znajde pred predorom, ki vodi v neko zapuščeno vas, ki jo kljub hčerinim pomislekom želi raziskati. Med raziskovanjem Čihiro odkrije ogromno kopališče, kjer spozna dečka po imenu Haku, ki jo opozori, da se mora nemudoma, pred sončnim zahodom, vrniti nazaj čez strugo. Vendar Čihiro prepozno odkrije, da so se njeni starši spremenili v prašiče, in sedaj ne more prečkati zdaj previsoke reke.

Haku poišče Čihiro in ji svetuje, naj prosi za službo pri kotlarju kopališča po imenu Kamadži. Kamadži naroči Lin, delavki v kopališču, naj Čihiro pošlje k ​​Jubabi, čarovnici, ki vodi kopališče. Jubaba poskuša prestrašiti Čihiro, toda Čihiro vztraja in Jubaba jo najame. Jubaba ji odvzame drugi kandži njenega imena Čihiro (千尋) in jo preimenuje v Sen (千). Haku jo pozneje opozori, da če pozabi svoje ime, tako kot je on pozabil svoje, ne bo nikoli mogla zapustiti duhovnega sveta.

Ostali delavci kopališča slabo ravnajo s Sen; samo Kamadži in Lin ji kažeta sočutje. Med delom spusti v kopališče tiho bitje z imenom Brez-obraza, saj verjame, da je stranka. Kot prva Senina stranka pride "duh smradu", ki se na koncu izkaže za duha onesnažene reke. V zahvalo, ker ga je očistila, podari Sen čaroben emetičen cmok. Medtem Brez-obraza, z zlatom, ki ga je za seboj pustil smrdljivi duh, premami enega od delavcev in ga nato pogoltne. Zahteva hrano in začne dajati velike napitnine. Nato pogoltne še dva delavca, ko prekineta njegov pogovor s Sen.

Sen opazi papirnate Šikigamije, ki napadajo japonskega zmaja, katerega prepozna kot Hakuja. Ko hudo ranjeni Haku trči v Jubabino razkošno stanovanje, mu Sen sledi navzgor. Šikigami skrit na njenem hrbtu se spremeni v Zenibo, Jubabino sestro dvojčico. Sina Jubabe, Boha, spremeni v miško in mutira Jubabino harpijo v majhno ptico. Zeniba pove Sen, da ji je Haku ukradel čarobni zlati pečat, in jo opozori, da nosi smrtonosno prekletstvo. Haku uniči Šikigami in odpravi Zenibino pojavo. Nato pa skupaj s Sen, Bohom in harpijo pade v kotlarno, kjer ga Sen nahrani z delom cmoka, zaradi česar izbruha tako pečat kot črnega polža, ki ga Sen zdrobi z nogo.

Ko je Haku nezavesten, se Sen odloči vrniti pečat in se opravičiti Zenibi. Sen se sooči z Brez-obrazom, ki je zdaj gromozanski, in ga nahrani s preostankom cmoka. Brez-obraza sledi Sen iz kopališča in izbruha vse kar je pojedel. Sen, Brez-obraza, Boh in harpija se nato z vlakom odpravijo na srečanje z Zenibo. Jubaba ukaže, naj Senine starše zakoljejo, toda Haku razkrije, da je Boh pogrešan, in ga ponudi pridobiti nazaj, če Jubaba izpusti Sen in njene starše.

Zeniba razkrije, da je Senina ljubezen do Hakuja prekinila njegov urok in da je Jubaba s črnim polžem prevzela nadzor nad Hakujem. Haku se pri Zenibinem domu pojavi v svoji zmajevi obliki in odleti Sen, Boha in harpijo do kopališča. Brez-obraza se odloči, da bo ostal z Zenibo. Sredi poleta se Sen spomni, da je pred leti padla v reko Kohaku, ki jo je varno naplavila na obalo, s čimer je pravilno uganila Hakujevo resnično identiteto kot duha reke in ga pri tem osvobodila Jubabinega uroka.

Ko prispejo v kopališče, Jubaba prisili Sen, da prepozna svoje starše med skupino prašičev, da bi prekinila njuno prekletstvo. Potem ko Sen pravilno odgovori, da nobeden od prašičev ni njen starš, lahko prosto odide. Haku jo odpelje do zdaj že suhe struge in obljubi, da se bosta ponovno srečala. Čihiro se skozi predor vrne s starši, ki se po jedi na stojnici ne spomnijo ničesar. Čihiro se ozre nazaj v predor in ni prepričana, ali se je njena pustolovščina zares zgodila. Ko pridejo do svojega avtomobila, ga najdejo prekritega s prahom in listjem, nakar se odpeljejo proti novemu domu.

Igralska zasedba

[uredi | uredi kodo]
Igralska zasedba Čudežnega potovanja
Ime lika Glas podaril
Slovenščina Japonščina (Nihongo) Japonščina Angleščina
Čihiro Ogino / Sen Ogino Chihiro (荻野 千尋) / Sen (千)[a] Rumi Hiragi Daveigh Chase
Haku / Duh reke Kohaku Haku (ハク) / Nigihayami Kohakunushi (饒速水小白主)[b] Miju Irino Jason Marsden
Jubaba Yubāba (湯婆婆)[c] Mari Nacuki Suzanne Pleshette
Zeniba Zenība (銭婆)[d]
Kamadži Kamajī (釜爺)[e] Bunta Sugavara David Ogden Stiers
Lin Rin (リン) Jomi Tamai Susan Egan
Čičijaku Chichiyaku (父役) Cunehiko Kamidžo Paul Eiding
Anijaku (pomočnik direktorja) Aniyaku (兄役) Takehiko Ono John Ratzenberger
Brez-obraza Kaonashi (顔無し) Akio Nakamura Bob Bergen
Aogaeru Aogaeru (青蛙)[f] Tacuja Gašuin
Bandaigaeru (delovodja) Bandai-gaeru (番台蛙)[g] Jo Oizumi Rodger Bumpass
Boh (dojenček) Bō (坊) Rjunosuke Kamiki Tara Strong
Akio Ogino (Čihirin oče) Ogino Akio (荻野 明夫) Takaši Naito Michael Chiklis
Juko Ogino (Čihirina mama) Ogino Yūko (荻野 悠子) Jasuko Savaguči Lauren Holly
Rečni duh Kawa no Kami (河の神) Koba Hajaši Jim Ward
Duh hrena ''Oshira-sama'' (お白様)[h] Ken Jasuda Jack Angel

Produkcija

[uredi | uredi kodo]

Razvoj in navdih

[uredi | uredi kodo]
Ustvaril sem junakinjo, ki je navadno dekle, s katerim lahko občinstvo sočustvuje. Ne gre za zgodbo, v kateri liki odrastejo, ampak za zgodbo, v kateri se opirajo na nekaj, kar je že v njih, kar prikličejo posebne okoliščine. Želim si, da bi tako lahko živele tudi moje mlade prijateljice in mislim, da imajo takšno željo tudi one.
— Hajao Mijazaki[21]

Vsako poletje je Hajao Mijazaki preživel počitnice v gorski koči z družino in petimi dekleti, ki so bile družinske prijateljice. Ideja za Čudežno potovanje se je porodila, ko je hotel posneti film za te prijatelje. Mijazaki je do takrat že režiral filme za majhne otroke in najstnike, kot sta Moj sosed Totoro in Kikina dostavna služba, ni pa še ustvaril filma za 10-letna dekleta. Za navdih je bral revije šojo mange, kot sta Nakajoši in Ribon, ki so jih dekleta pustile v koči, vendar je menil, da ponujajo le teme o "zaljubljenosti" in romantiki. Tako se je odločil, da bo produciral film o mladi junakinji, katero bi lahko dekleta bolje občudovale.[21]

Close up photograph of Hayao Miyazaki, smiling and wearing a suit and tie in front of a gold-colored mosaic.
Pisatelj in režiser Hajao Mijazaki

Mijazaki je že leta želel ustvariti nov film, toda njegova dva prejšnja predloga—eden je temeljil na japonski knjigi Kiri no Mukō no Fushigi na Machi (霧のむこうのふしぎな町) avtorja Sačika Kašivabe in drugi o najstniški junakinji—sta bila zavrnjena. Tretji predlog Mijazakija, ki je na koncu postal Čudežno potovanje, je bil uspešnejši. Tri zgodbe so se vrtele okoli kopališča, ki ga je navdihnilo eno v Mijazakijevem domačem kraju. Mijazaki je mislil, da je kopališče skrivnostno. Pozornost so mu ukradla majhna vrata pri banjah, zaradi česar si je o tem kaj skrivajo izmislil več zgodbic, od katerih je ena navdihnila kopališče v mestu Čudežnega potovanja.[21]

Produkcija Čudežnega potovanja se je začela leta 2000 s proračunom v višini ¥1,9 milijarde (15 milijonov USD).[2] Walt Disney Pictures je financiral 10% stroškov proizvodnje filma za predkupno pravico za ameriško distribucijo.[22][23] Tako kot pri Princesi Mononoke so Mijazaki in osebje Studia Ghibli eksperimentirali z računalniško animacijo. Z uporabo več računalnikov in programov, kot je Softimage 3D, se je osebje naučilo programske opreme, vendar je tehnologijo skrbno uporabljalo, tako da je izboljšalo zgodbo, namesto da bi "ukradlo predstavo". Vsak lik je bil večinoma risan na roko, pri čemer je Mijazaki sodeloval skupaj z animatorji da bi bili liki narejeni ravno prav.[2] Največja težava pri snemanju filma je bilo zmanjšanje njegove dolžine. Ko se je proizvodnja začela, je Mijazaki ugotovil, da bi film trajal več kot tri ure, če bi jo naredil po svojem scenariju. Iz zgodbe je moral izbrisati veliko prizorov in poskušal zmanjšati "sladkarije za oči", ker je želel, da je preprost. Mijazaki iz junaka ni hotel narediti "lepega dekleta". Na začetku je bil razočaran, kako je bil lik videti "dolgočasno", in si mislil: "Ni prikupna. Ali ne moremo kaj storiti?" Ko se je film približal koncu, pa je z olajšanjem začutil, "da bo očarljiva ženska."[21] Telecom Animation Film, Anime International Company, Madhouse, Production I.G, Oh! Production in DR Movie so pomagali pri animiranju filma.

Mijazaki je nekatere zgradbe v duhovnem svetu zasnoval na zgradbah v resničnem življenju kot je Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio v Koganeiju v Tokiu na Japonskem, ki ga je med delom na filmu pogosto obiskoval za navdih. Mijazakija so od vedno zanimale stavbe v psevdozahodnem slogu iz obdobja Meidži, ki so bile tam na voljo.

Japonski zmaj se dviga proti nebu z goro Fuji v ozadju v tem tisku iz Ogate Gekkō. Na Čudežno potovanje močno vpliva japonska šinto-budistična folklora.[7]

Zaradi muzeja se je Mijazaki počutil nostalgično, "še posebej, če tam zvečer blizu zaprtja stojim sam, in sonce zahaja – mi solze zavrejo v očeh".[21] Drug pomemben navdih je bila tradicionalna japonska gostilna Notoja Rjokan (能 登 谷 旅館) v prefekturi Jamagata, ki slovi po izvrstni arhitekturi in okrasnih lastnostih.[24] Čeprav nekateri vodniki in članki trdijo, da je staro zlato mesto Džjufen na Tajvanu služilo kot inspiracija za film, Mijazaki to zanika.[25] Tudi za Dōgo Onsen je pogosto rečeno, da je bil ključni navdih za vrelec/kopališče Čudežnega potovanja.[26]

Glasba in soundtrack

[uredi | uredi kodo]

Filmsko glasbo za Čudežno potovanje je napisal in dirigiral Mijazakijev redni sodelavec Joe Hisaiši, izvedla pa jo je Nova japonska filharmonija.[27] Soundtrack je na 56. podelitvi Mainičijevih filmskih nagrad prejel nagrado za najboljšo glasbo ter na mednarodnem anime sejmu v Tokiu prejel najboljšo glasbeno nagrado v kategoriji gledališki film. Poleg tega je na 17. japonski podelitvi zlatega diska prejel nagrado za animirani album leta.[28][29][30] Kasneje je Hisaiši dodal besedilo skladbi "One Summer's Day" in novo različico poimenoval "The Name of Life" (千と千尋の神隠し　イメージアルバム, Sen to Chihiro no Kamikakushi Imēji Arubamu), ki jo je izvedla Ajaka Hirahara.[31]

Zaključno pesem "Always With Me" (いつも何度でも, "Itsumo Nando Demo", dobesedno 'Vedno, ni važno kolikokrat') je napisal in izvedel Joumi Kimura, skladatelj in igralec lire iz Osake.[32] Besedila je napisal Kimurin prijatelj Vakako Kaku. Pesem je bila namenjena za Rin the Chimney Painter (煙 突 描 き の リ ン Entotsu-kaki no Rin), film Mijazakija, ki pa ni bil nikoli izdan.[32] V dodatnih vsebinah japonskega DVD-ja Hajao Mijazaki razloži, kako ga je pesem v resnici navdihnila za ustvarjanje Čudežnega potovanja.[32] Sama pesem je bila na 43. podelitvi nagrad Japan Record Awards prepoznana kot zlata.[33]

Poleg izvirnega soundtracka je na voljo tudi slikovni album z naslovom Slikovni album Čudežnega potovanja ( 千と千尋の神隠し　イメージアルバム, Sen to Chihiro no Kamikakushi Imēji Arubamu), ki vsebuje 10 skladb.[34]

Angleška priredba

[uredi | uredi kodo]
A medium shot photograph of a hot spring in the city of Matsuyama on the island of Shikoku, Japan.
Dōgo Onsen

John Lasseter, animator Pixarja ter oboževalec in prijatelj Mijazakija, je pogosto sedel s svojim osebjem in gledal Mijazakijeva dela, ko se je srečeval s problemi v zgodbi. Ko je videl Čudežno potovanje, je bil Lasseter navdušen.[35] Ko je slišal njegovo reakcijo na film, je direktor Disneyja Michael Eisner Lasseterja vprašal, ali bi ga zanimala predstavitev Čarobnega potovanja ameriškemu občinstvu. Lasseter se je strinjal, in pristal, da bo izvršni producent za angleško priredbo. Po tem se je projektu začelo pridruževati še nekaj drugih: sorežiser filma Lepotica in zver Kirk Wise in koproducent Aladina Donald W. Ernst sta se Lasseterju pridružila kot režiser in producent Čudežnega potovanja.[35] Scenarista Cindy Davis Hewitt in Donald H. Hewitt sta napisala angleški dialog, tako, da se je ujemal z izvirnimi gibi ustnic v japonskem jeziku.[10]

Igralsko zasedbo filma sestavljajo Daveigh Chase, Jason Marsden, Suzanne Pleshette (njena zadnja filmska vloga pred smrtjo januarja 2008), Michael Chiklis, Lauren Holly, Susan Egan, David Ogden Stiers in John Ratzenberger. Oglaševanje je bilo omejeno, pri čemer je bilo Čudežno potovanje omenjeno v majhnem drsnem delu filmskega oddelka Disney.com; Disney je Čudežno potovanje postavil na stranski del spletne strani[35] in filmu dal razmeroma majhen promocijski proračun.[23] Marc Hairston trdi, da je bil to upravičen odgovor na to, da je Studio Ghibli obdržal pravice do trženja filma in likov, kar je omejilo Disneyjevo zmožnost ustreznega trženja filma.[23]

A wide photograph of a hallway from the Takahashi Korekiyo residence in the Edo-Tokyo Open Air Architectural Museum, which was one of Miyazaki's inspirations in creating the spirit world's buildings.
Rezidenca Takahaši Korekija v Arhitekturnem muzeju na prostem Edo-Tokio je bila eno od Mijazakijevih navdihov pri ustvarjanju zgradb duhovnega sveta.

Tematike

[uredi | uredi kodo]

Supernaturalizem

[uredi | uredi kodo]

Glavne tematike Čudežnega potovanja, na katere močno vpliva japonska šinto-budistična folklora, se osredotočajo na glavno junakinjo Čihiro in njeno liminalno potovanje po kraljestvu duhov. Osrednja lokacija filma je japonsko kopališče, kjer se kopajo številna japonska folklorna bitja, vključno s kami. Mijazaki navaja rituale solsticija, ko vaščani pokličejo svoje lokalne kami in jih povabijo v svoje kopeli.[7] Čihiro se srečuje tudi s kami živali in rastlin. Mijazaki o tem pravi:

V času mojih starih staršev so verjeli, da kami obstajajo povsod – na drevesih, v rekah, žuželkah, vodnjakih, kjerkoli. Moja generacija v to ne verjame, vendar mi je všeč ideja, da bi morali vsi spoštovati vse, ker bi tam lahko obstajali duhovi, kajti v vsem obstaja nekakšno življenje.[7]

Čihirin arhetipski vstop v drug svet razmejuje njen status nekje med otrokom in odraslim. Čihiro stoji tudi zunaj družbenih meja v nadnaravnem okolju. Uporaba besede kamikakuši (dobesedno "skrito s strani bogov") v japonskem naslovu in z njo povezane folklore krepi liminalno sporočilo: "Kamikakuši je sodba o "družbeni smrti" na tem svetu, prihod nazaj na ta svet iz Kamikakušija pa pomeni "družbeno vstajenje."[36]

Dodatne tematike so izražene preko Brez-obraza, ki odraža značaje, ki ga obkrožajo ter se uči z zgledom in upošteva lastnosti tistega, ki ga zaužije. Ta narava povzroči pošastno divjanje Brez-obraza po kopališču. Potem ko Čihiro z emetičnim cmokom reši Brez-obraza, ta ponovno postane plah. Na koncu filma se Zeniba odloči, da bo poskrbela za Brez-obraza, da se bo lahko razviljal brez negativnega vpliva kopališča.[37]

Fantazija

[uredi | uredi kodo]

Film so primerjali z Alico v čudežni deželi in s Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani avtorja Lewisa Carrolla, saj imajo zgodbe nekaj skupnih elementov, kot so postavitev v domišljijskem svetu, zapleti, ki vključujejo motnje v logiki in stabilnosti, in motivi, kakršni so hrana z metamorfnimi lastnostmi; čeprav se razvoj in teme ne delijo.[38][39][40] Med drugimi zgodbami v primerjavi z Čudežnim potovanjem je videti, da je Čarovnik iz Oza tematsko tesneje povezan.[39]

Jubaba ima veliko podobnosti z Možicljem iz Ostržka, in sicer v smislu, da ljudi mutira v prašiče na podoben način, kot so bili fantje iz Dežele igrač spremenjeni v osle. Po zaposlitvi v kopališču Jubabin zaseg Čihirinega pravega imena simbolično ubije otroka,[41] ki mora nato sprejeti odraslost. Nato opravi obred prehoda v skladu z monomitskim formatom; da si Čihiro povrne povezanost s svojo preteklostjo, si mora ustvariti novo identiteto.[41]

Tradicionalna japonska kultura

[uredi | uredi kodo]

Čudežno potovanje vsebuje kritiko do sodobne japonske družbe glede generacijskih konfliktov in okoljskih vprašanj.[42] Čihiro je bila označena kot predstavnica šoj, katerih vloge in ideologije so se močno spremenile od povojne Japonske.[42] Tako kot Čihiro išče svojo preteklo identiteto, se je Japonska v zaskrbljenosti zaradi gospodarske recesije, ki se je zgodila med izidom filma leta 2001, poskušala ponovno povezati s preteklimi vrednotami.[41] V intervjuju je Mijazaki komentiral ta nostalgični element za staro Japonsko.[43]

Zahodno potrošništvo

[uredi | uredi kodo]

V skladu s tem lahko film delno razumemo kot raziskovanje vpliva pohlepnosti in zahodnega potrošništva na tradicionalno japonsko kulturo.[44] Na primer, Jubaba je v kopališču stilsko unikatna, nosi zahodnjaško obleko in živi med evropskim okrasjem in pohištvom, v nasprotju z minimalističnim japonskim življenjem njenih zaposlenih, kar predstavlja zahodni kapitalistični vpliv na Japonsko v obdobju Meidži in pozneje. Skupaj s svojo funkcijo v temi navideznega prehajanje v odraslo dobo lahko Jubabino dejanje, ko odvzame Čihirino ime in ga nadomesti s Senom, razumemo kot simbol enoumne skrbi za vrednost kapitalizma.[42]

Meidži dizajn zapuščenega tematskega parka je prizorišče metamorfoze Čihirinih staršev—družina se pripelje z uvoženim avtomobilom Audi, oče pa nosi polo majico v evropskem slogu, ter Čihiri zagotavlja, da ima "kreditne kartice in gotovino" pred njuno preobrazbo v dobesedne potrošniške prašiče.[45] Mijazaki je izjavil:

Čihirini starši, ki se spremenijo v prašiče, simbolizirajo, kako nekateri ljudje postanejo pohlepni. Takoj, ko Čihiro izreče, da je v tem mestu nekaj čudnega, se njeni starši spremenijo v prašiče. Bili so ljudje, ki so se v japonskem finančnem mehurčku (potrošniška družba) v osemdesetih "spremenili v prašiče", kar te ljudje še vedno niso dognali. Ko nekdo postane prašič, se ne vrne v človeka, temveč postopoma začne imeti "telo in dušo prašiča". Ti ljudje pravijo: "Smo v recesiji in nimamo dovolj za jesti." To ne velja samo za domišljijski svet. Morda to ni naključje in je hrana pravzaprav (analogija za) "past za ulov izgubljenih ljudi."[44]

Vendar kopališče duhov ni mogoče videti kot kraj brez dvoumnosti in teme.[46] Številni zaposleni so do Čihiro nesramni, ker je človek in korupcija je vselej prisotna;[42] to je kraj preobilja in pohlepa, kot je prikazano v začetnem videzu Brez-obraza.[47] V popolnem nasprotju s preprostostjo Čihirinega potovanja in preobrazbe je v ozadju nenehno kaotičen karneval.[42]

Okoljevarstvo

[uredi | uredi kodo]

V filmu obstajata dva večja primera aluzij na okoljska vprašanja. Prvo opazimo, ko se Čihiro ukvarja z "duhom smradu". Duh smradu je pravzaprav rečni duh, a je bil tako okužen z umazanijo, da na prvi pogled ni bilo mogoče vedeti, kaj je. Očiščen je postal šele, ko je Čihiro iz njega potegnila ogromno smeti, vključno z avtomobilskimi gumami, odpadki in kolesom. To namiguje na onesnaževanje okolja s strani ljudi in na to, kako lahko ljudje brezskrbno odmetavajo stvari, ne da bi pomislili na posledice in kje bodo smeti na koncu pristale.

Drugo aluzijo vidimo v samem Hakuju. Haku se ne spomni svojega imena in je izgubil preteklost, zaradi česar je obtičal v kopališču. Sčasoma se Čihiro spomni, da je bil nekoč duh reke Kohaku, ki je bila uničena, saj so na njenem mestu zgradili stanovanja. Zaradi potrebe ljudi po razvoju so uničili del narave, zaradi česar je Haku izgubil dom in identiteto. To lahko primerjamo s krčenjem gozdov in dezertifikacijo; ljudje uničujejo naravo, povzročajo neravnovesje v ekosistemu in rušijo domove živali, da bi zadovoljili svoje potrebe po več prostoru (stanovanja, nakupovalni centri, trgovine itd.), vendar ne razmišljajo o tem, kako lahko te spremembe vplivajo na druga živa bitja.[48]

Izdaja

[uredi | uredi kodo]

Bruto dohodek

[uredi | uredi kodo]

Čudežno potovanje je v kinematografih na Japonskem 20. julija 2001 izdal distributer Toho ter zbral ¥30,4 milijarde, s ​​čimer je postal film z največjim zaslužkom v japonski zgodovini, poroča Japonsko združenje proizvajalcev filmov.[49] Bruto dohodek filma na Japonskem pa se je do leta 2020 povečal na ¥31,68 milijarde.[50][51] Bil je tudi prvi film, ki je pred odprtjem v ZDA po svetu zaslužil 200 milijonov USD.[52]

Disneyjeva angleška priredba filma pod nadzorom Lasseterja je bila premierno prikazana na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu 7. septembra 2002,[53] ter v Severni Ameriki izdana 20. septembra 2002. Čudežno potovanje je dobilo zelo malo trženja, manj kot drugi B-filmi Disneyja, zaradi česar je film leta 2002 prikazalo največ 151 kinematografov.[23] Po oskarjih leta 2003 se je številka razširila na 714 kinematografov. Film je ob otvoritvenem vikendu zaslužil 450.000 ameriških dolarjev, do konca septembra 2003 pa približno 10 milijonov dolarjev.[54] Zunaj Japonske in ZDA je bil film dokaj uspešen tako v Južni Koreji kot v Franciji, kjer je zaslužil 11 oziroma 6 milijonov dolarjev.[55] V Argentini je med top deset anime filmi z največ prodanimi vstopnicami.[56]

Približno 18 let po prvotni izdaji na Japonskem je bilo Čudežno potovanje naposled 21. junija 2019 izdano tudi na Kitajskem. Sledilo je filmski izdaji filma Moj sosed Totoro decembra 2018.[57] Zamujena filmska izdaja na Kitajskem je bila posledica dolgoletnih političnih napetosti med Kitajsko in Japonsko, a mnogi Kitajci so se z Mijazakijevimi filmi seznanili zaradi hitrega širjenja video piratstva.[58] Ob otvoritvenem vikendu na Kitajskem je film z 28,8 milijona ameriških dolarjev bruto dohodka prehitel Svet igrač 4.[59] V drugem vikendu je Čudežno potovanje na Kitajskem zbralo 54,8 milijona ameriških dolarjev bruto dohodka, kar je film tisti vikend uvrstilo na drugo mesto, takoj za filmom Spider-Man: Daleč od doma.[60] Od 16. julija 2019 je film na Kitajskem zaslužil 70 milijonov dolarjev,[61] tako da njegov svetovni bruto dobiček znaša okoli 346 milijonov dolarjev.[62]

Domači mediji

[uredi | uredi kodo]

Čudežno potovanje je bilo na Japonskem najprej izdano v obliki VHS in DVD pri distributerju Buena Vista Home Entertainment 19. julija 2002.[63] Japonske DVD izdaje vključujejo snemalne knjige za film, posebna izdaja pa DVD predvajalnik Ghibli.[64] Na Japonskem je bilo do leta 2007[65] prodanih 5,5  milijona domačih video enot Čudežnega potovanja, ki trenutno drži rekord za največ prodanih domačih video izvodov filma vseh časov v državi.[66]

V Severni Ameriki je film v obliki DVD in VHS izdal Walt Disney Home Entertainment 15. aprila 2003.[67] Zaradi pozornosti, ki jo je prinesel oskar, je film postal uspešnica.[68] Dodatne vsebine vključujejo japonske napovednike, snemanje dokumentarnega filma, ki je bil prvotno predvajan na Nippon Television, intervjuji s severnoameriškimi igralci, izbrana primerjava med zgodbami in sceno ter Umetnost Čudežnega potovanja, dokumentarni film, ki ga je pripovedoval igralec Jason Marsden.[69] V Veliki Britaniji je film izšel po vsej državi pri založbi Optimum Releasing 12. septembra 2003,[70] kasneje pa je bil izdan na DVD in VHS na voljo samo za izposojo prek neodvisnega distributerja High Fliers Films PLC po izidu filma v kinodvoranah. Pozneje je bil uradno izdan na DVD-ju 29. marca 2004, distribucijo pa je opravil Optimum Releasing.[71] Leta 2006 je bil ponovno izdan kot del ponudbe Optimuma z naslovom "Zbirka Studio Ghibli".[72]

Film je bil izdan v formatu Blu-ray na Japonskem in v Veliki Britaniji leta 2014, v Severni Ameriki pa ga je izdal Walt Disney Studios Home Entertainment 16. junija 2015.[73][74] GKIDS je 17. oktobra 2017 ponovno izdal film na Blu-rayju in DVD-ju.[75] 12. novembra 2019 sta GKIDS in Shout! Factory izdala ekskluzivno zbirateljsko izdajo Čudežnega potovanja, ki vključuje film na Blu-rayju in soundtrack filma na CD-ju, pa tudi knjigo na 40 straneh z izjavami Tošia Suzukija in Hajaa Mijazakija ter eseje filmskega kritika Kennetha Turana in filmskega zgodovinarja Leonarda Maltina.[76][77]

Sprejem

[uredi | uredi kodo]

Kritični odziv

[uredi | uredi kodo]

Čudežno potovanje je prejelo precejšen kritični uspeh v širokem obsegu. Na spletni strani Rotten Tomatoes ima film 97-odstotno odobritveno oceno na podlagi 187 ocen s povprečno oceno 8,61/10. Splošno mnenje kritikov spletnega mesta se glasi: "Čudežno potovanje je bleščeča, očarljiva in čudovito narisana pravljica, ki bo gledalce pustila nekoliko bolj radovedne in navdušene nad svetom okoli njih."[78] Metacritic, ki uporablja tehtano povprečje, je filmu na podlagi 41 kritikov ocenil 96 od 100 točk, kar kaže na "splošno priznanje".[11]

Roger Ebert iz Chicago Sun-Timesa je filmu dal štiri zvezdice ter pohvalil delo in Mijazakijevo režijo. Ebert je še dejal, da je bilo Čudežno potovanje eden "najboljših filmov leta", in ga dodal na svoj seznam "Velikih filmov".[79] Elvis Mitchell iz New York Timesa je pozitivno ocenil film in pohvalil animacijske sekvence. Mitchell je film tudi ugodno primerjal s Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani avtorja Lewisa Carrolla, rekel pa je tudi, da Mijazakijevi filmi govorijo o "muhavosti kot razpoloženju", liki pa "povečujejo napetost [filma]".[40] Derek Elley iz Varietyja je dejal, da v Čudežnem potovanju "lahko uživajo tako otroci kot odrasli" in pohvalil animacijo ter glasbo.[3] Kenneth Turan iz Los Angeles Timesa je pohvalil Mijazakijevo režijo in glasovno igranje ter dejal, da je film "produkt močne in neustrašne domišljije, katere stvaritve so nekaj kar človek še nikoli ni videl."[80] Tudi kritik iz Orlando Sentinela Jay Boyar je pohvalil Mijazakijevo režijo in dejal, da je film "popolna izbira za otroka, ki se je preselil v nov dom."[81]

Leta 2004 je Cinefantastique film uvrstil med "10 bistvenih animacij".[82] Leta 2005 je IGN Čudežno potovanje uvrstil na 12. mesto najboljših animiranih filmov vseh časov.[83] Film je tudi uvrščen na 9. mesto najbolje ocenjenih filmov vseh časov na Metacriticu in je najvišje ocenjen tradicionalno animirani film na spletnem mestu. Film se je leta 2010 uvrstil na 10. mesto "100 najboljših filmov svetovnega filma" revije Empire.[84] Leta 2010 ga je Rotten Tomatoes označil za 13. najboljši animirani film,[85] leta 2012 pa 17.[86] Leta 2019 je spletno mesto postavilo film na 1. mesto med 140 nujnimi animiranimi filmi, ki bi si jih moral ogledati vsak.[87]

Hiroki Azuma je v svoji knjigi Otaku ugotovil: "Med letoma 2001 in 2007 so otaku trgi na Japonskem dokaj hitro dosegli družbeno prepoznavnost," in med svojimi primeri navaja Mijazakijevo zmago Čudežnega potovanja na podelitvi oskarjev.[88]

Priznanja

[uredi | uredi kodo]
Leto Nagrada Kategorija Prejemnik Rezultat
2001 Animacija v Kobeju Nagrada za gledališki film Čudežno potovanje Osvojil/a
Modri trak Najboljši film Čudežno potovanje Osvojil/a
Filmske nagrade Mainiči Najboljši film Čudežno potovanje Osvojil/a
Najboljši animirani film Čudežno potovanje Osvojil/a
Najboljša režija Hajao Mijazaki Osvojil/a
2002 25. podelitev nagrad japonske filmske akademije Najboljši film Čudežno potovanje Osvojil/a[89]
Najboljša skladba Joumi Kimura Osvojil/a[89]
52. mednarodni filmski festival v Berlinu Zlati medved Čudežno potovanje Osvojil/a
(skupaj s Krvavo nedeljo)[90]
Festival Cinekid Filmska nagrada Cinekida Čudežno potovanje Osvojil/a
(skupaj z The Little Bird Boy)[91]
21. podelitev Hongkonške filmske nagrade Najboljši azijski film Čudežno potovanje Osvojil/a[92]
Nagrada Anime v Tokiu Animacija leta Čudežno potovanje Osvojil/a
Najboljša scenografija Jodži Takešige (ja) Osvojil/a
Najboljše oblikovanje lika Hajao Mijazaki Osvojil/a
Najboljša režija Hajao Mijazaki Osvojil/a
Najboljša glasba Joe Hisaishi Osvojil/a
Najboljši scenarij Hajao Mijazaki Osvojil/a
Najboljša sinhronizacija Rumi Hiragi kot Čihiro Osvojil/a
Notable Entry Hajao Mijazaki Osvojil/a
Nagrade združenja filmskih kritikov v Utahu Najboljši film Čudežno potovanje Osvojil/a
Najboljša režija Hajao Mijazaki
Kirk Wise (angleška priredba) 		Osvojil/a
Najboljši scenarij Hajao Mijazaki
Cindy Davis Hewitt (angleška priredba)
Donald H. Hewitt (angleška priredba) 		Osvojil/a
Najboljši neangleški film Japonska Osvojil/a
Narodno združenje kritikov Nagrada narodnega združenja kritikov za najboljši animirani film Čudežno potovanje Osvojil/a
Nagrada newyorških filmskih kritikov Najboljši animirani celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a
2003 75. podelitev oskarjev Najboljši animirani celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a[93]
30. podelitev nagrade Annie Nagrada Annie za najboljši animirani celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a
Režija v animirani celovečerni produkciji Hajao Mijazaki Osvojil/a
Nagrada Annie za zgodbo v celovečerni produkciji Hajao Mijazaki Osvojil/a
Nagrada Annie za glasbo v celovečerni produkciji Joe Hisaiši Osvojil/a
8. podelitev nagrad ameriških kritikov Najboljši animirani celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a
29. podelitev Saturnove nagrade Najboljši animirani film Čudežno potovanje Osvojil/a
Saturnova nagrada za najboljšo zgodbo Hajao Mijazaki
Cindy Davis Hewitt (angleška priredba)
Donald H. Hewitt (angleška priredba) 		Nominiran/a
Saturnova nagrada za najboljšo glasbo Joe Hisaiši Nominiran/a
7. podelitev nagrade Zlati satelit Najboljši animirani ali mešani celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a
Festival fantastičnih filmov v Amsterdamu Nagrada Silver Scream Čudežno potovanje Osvojil/a
Christopherjove nagrade Celovečerni film Čudežno potovanje Osvojil/a
2004 57. podelitev nagrad Britanske filmske akademije Najboljši tujejezični film Čudežno potovanje Nominiran/a

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ dobesedno "tisoč"
  2. ↑ dobesedno "cvetoči hitro tekoči jantarni [rečni] bog"
  3. ↑ dobesedno "kopališka babica"
  4. ↑ dobesedno "denarna babica"
  5. ↑ dobesedno "kotlarski dedek"
  6. ↑ dobesedno "modra žaba"
  7. ↑ dobesedno "žaba na recepciji"
  8. ↑ dobesedno "Veliki Beli Lord"

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Spirited Away (PG)«. British Board of Film Classification. 14. avgust 2003. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2015. Pridobljeno 23. januarja 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away" – Part 1 Arhivirano 12 March 2009 na Wayback Machine.. Jimhillmedia.com.
  3. ↑ 3,0 3,1 Elley, Derek (18. februar 2002). »Spirited Away Review«. Variety. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  4. ↑ Herskovitz, Jon (15. december 1999). »'Mononoke' creator Miyazaki toons up pic«. Variety. Pridobljeno 24. februarja 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Sen to Chihiro no Kamikakushi (2001) - Financial Information«. The Numbers. Pridobljeno 5. januarja 2021.
  6. ↑ "Sen To Chihiro No Kamikakushi". http://www.bcdb.com Arhivirano 2012-12-04 at Archive.is, 13 May 2012
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Boyd, James W. and Tetsuya Nishimura. [2004] 2016. "Shinto Perspectives in Miyazaki's Anime Film 'Spirited Away' (PDF)." Journal of Religion & Film 8 (3):Article 4.
  8. ↑ Sunada, Mami (Director) (16. november 2013). 夢と狂気の王国 [The Kingdom of Dreams and Madness] (Documentary) (v japonščini). Tokyo: Studio Ghibli. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2014. Pridobljeno 12. julija 2014. Interview with Toshio Suzuki
  9. ↑ »15 Fascinating Facts About Spirited Away«. mentalfloss.com (v angleščini). 30. marec 2016. Pridobljeno 16. maja 2019.
  10. ↑ 10,0 10,1 Turan, Kenneth (20. september 2002). »Under the Spell of 'Spirited Away'«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 19. junija 2012. Pridobljeno 20. julija 2012.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Spirited Away (2002)«. Metacritic. CBS Interactive. Pridobljeno 24. junija 2019.
  12. ↑ »The 50 Best Movies of the Decade (2000–2009)«. Paste Magazine. 3. november 2009. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2011. Pridobljeno 14. decembra 2011.
  13. ↑ »Film Critics Pick the Best Movies of the Decade«. Metacritic. 3. januar 2010. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2017. Pridobljeno 4. septembra 2012.
  14. ↑ »Top 100 Animation Movies«. Rotten Tomatoes. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2013. Pridobljeno 6. maja 2013.
  15. ↑ https://www.imdb.com/chart/top/
  16. ↑ Harding, Daryl. »Toho Updates Spirited Away Lifetime Japanese Box Office Gross as Demon Slayer: Mugen Train Inches Closer to #1«. Crunchyroll (v ameriški angleščini). Pridobljeno 15. decembra 2020.
  17. ↑ »The 75th Academy Awards (2003)«. Academy of Motion Picture Arts and Sciences. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2017. Pridobljeno 1. decembra 2017.
  18. ↑ "Watch This: Top fifty films for children up to the age of 14". Archived 25 May 2012.
  19. ↑ »The 21st Century's 100 greatest films«. BBC. 23. avgust 2016. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2017.
  20. ↑ »The 25 Best Films of the 21st Century So Far«. The New York Times (v ameriški angleščini). 9. junij 2017. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 8. julija 2017. Pridobljeno 12. junija 2017.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 21,3 21,4 Miyazaki on Spirited Away // Interviews // Arhivirano 25 April 2017 na Wayback Machine.. Nausicaa.net (11 July 2001).
  22. ↑ Hill, Jim (14. april 2020). »The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away" -- Part 1«. jimhillmedia.com. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 23,3 »Spirited Away by Miyazaki«. FPS Magazine. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2014. Pridobljeno 11. avgusta 2013.
  24. ↑ »Notoya in Ginzan Onsen stop business for renovation. | Tenkai-japan:Cool Japan Guide-Travel, Shopping, Fashion, J-pop«. Tenkai-japan. 1. julij 2010. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2012. Pridobljeno 6. maja 2013.
  25. ↑ »Focus Newspaper: Hayao Miyazaki, 72-year-old Mischievous Youngster (from 3:00 mark)«. TVBS TV. Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2015. Pridobljeno 5. julija 2015.
  26. ↑ Dogo Onsen Arhivirano 13 June 2009 na Wayback Machine. japan-guide.com
  27. ↑ Miyazaki's Spirited Away (CD). Milan Records. 10. september 2002. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2015.
  28. ↑ »第56回 日本映画大賞 (56th Japan Movie Awards)«. Mainichi Shimbun. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2013. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  29. ↑ »Results From Tokyo Anime Fair Awards«. Anime Nation. 19. februar 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  30. ↑ »The 17th Japan Gold Disc Award 2002«. Recording Industry Association of Japan. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  31. ↑ »晩夏(ひとりの季節)/いのちの名前 (The name of life/late summer)«. Ayaka Hirahara. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2013. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 »Yumi Kimura«. Nausicaa.net. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2012. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  33. ↑ »第43回日本レコード大賞 (43rd Japan Record Award)«. Japan Composer's Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2003. Pridobljeno 2. septembra 2013.
  34. ↑ »久石譲 千と千尋の神隠し イメージアルバム (Joe Hisaishi Spirited Away Image Album)«. Tokuma Japan Communications. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2013. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 The Making of Hayao Miyazaki's "Spirited Away" – Part 3 Arhivirano 17 March 2009 na Wayback Machine.. Jimhillmedia.com.
  36. ↑ Reider, Noriko T. 11 February 2009. "Spirited Away: Film of the Fantastic and Evolving Japanese Folk Symbols." Film Criticism 29(3):4–27.
  37. ↑ Gomes, Paul. »Lesson Plan — Spirited Away« (PDF). UHM. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. novembra 2013. Pridobljeno 12. avgusta 2013.
  38. ↑ Sunny Bay (22. junij 2016). »Beyond Wonderland: 'Spirited Away' Explores The Significance of Dreams in the Real World«. moviepilot.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2016.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Influences on the Film | Spirited Away«. SparkNotes. 2004. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2016.
  40. ↑ 40,0 40,1 Mitchell, Elvis (20. september 2002). »Movie Review – Spirited Away«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2011. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  41. ↑ 41,0 41,1 41,2 Satoshi, Ando. 11 February 2009. "Regaining Continuity with the Past: Spirited Away and Alice's Adventures in Wonderland." Bookbird 46(1):23–29. DOI: 10.1353/bkb.0.0016.
  42. ↑ 42,0 42,1 42,2 42,3 42,4 Napier, Susan J. 11 February 2009. "Matter Out of Place: Carnival, Containment and Cultural Recovery in Miyazaki's Spirited Away." Journal of Japanese Studies 32(2):287–310. DOI: 10.1353/jjs.2006.0057.
  43. ↑ Mes, Tom (7. januar 2002). »Hayao Miyazaki Interview«. Midnight Eye. Arhivirano iz spletišča dne 2. avgusta 2009. Pridobljeno 1. avgusta 2009.
  44. ↑ 44,0 44,1 Gold, Corey (14. julij 2016). »Studio Ghibli letter sheds new light on Spirited Away mysteries«. SoraNews24. Arhivirano iz spletišča dne 7. marca 2017. Pridobljeno 24. aprila 2017.
  45. ↑ »HSC Extension course« (PDF). New South Wales Department of Education and Training. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 30. januarja 2017. Pridobljeno 7. julija 2016. [nezanesljiv vir?]
  46. ↑ Thrupkaew, Noy. "Animation Sensation: Why Japan's Magical Spirited Away Plays Well Anywhere." American Prospect 13.19: 32–33. Academic OneFile. Gale. 11 February 2009.
  47. ↑ Harris, Timothy. "Seized by the Gods." Quadrant 47.9: 64–67. Academic OneFile. Gale. 11 February 2009.
  48. ↑ Saporito, Jeff. »What does "Spirited Away" say about Environmentalism?«. ScreenPrism. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2017. Pridobljeno 1. marca 2017.
  49. ↑ Sudo, Yoko (4. junij 2014). »'Frozen' Ranks as Third-Biggest Hit in Japan«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2017. Pridobljeno 27. junija 2014. Walt Disney's Frozen has surpassed ¥21.2 billion (about $212 million) in box office sales as of this week and now ranks as the third-highest-grossing movie ever in Japan, according to the company ... Having topped Harry Potter and the Sorcerer's Stone, Frozen now trails only Titanic, which opened in 1997 and grossed ¥26.2 billion, and Hayao Miyazaki's Spirited Away, which opened in 2001 and brought in ¥30.4 billion, according to the Motion Picture Producers Association of Japan Inc.
  50. ↑ Harding, Daryl (15. december 2020). »Toho Updates Spirited Away Lifetime Japanese Box Office Gross as Demon Slayer: Mugen Train Inches Closer to #1«. Crunchyroll. Pridobljeno 5. januarja 2021.
  51. ↑ 歴代興収ベスト100 [All-time box-office top 100] (v japonščini). Kogyo Tsushinsha. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2017. Pridobljeno 31. decembra 2020.
  52. ↑ Johnson, G. Allen (3. februar 2005). »Asian films are grossing millions. Here, they're either remade, held hostage or released with little fanfare«. San Francisco Chronicle. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2012. Pridobljeno 11. avgusta 2013.
  53. ↑ Ball, Ryan (9. september 2001). »Spirited Away Premieres at Toronto Int'l Film Fest«. Animation Magazine. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2012. Pridobljeno 2. junija 2011.
  54. ↑ »Spirited Away Box Office and Rental History«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2006. Pridobljeno 21. aprila 2006.
  55. ↑ »Spirited Away – Original Release«. Box Office Mojo. Pridobljeno 25. oktobra 2019.
  56. ↑ Oliveros, Mariano (23. julij 2015). »Los films de anime que lideran la taquilla argentina« (v španščini). Ultracine. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 14. novembra 2015.
  57. ↑ »Hayao Miyazaki's 2001 Classic 'Spirited Away' Finally Gets Release in China«. The Hollywood Reporter. 27. maj 2019. Pridobljeno 15. junija 2019.
  58. ↑ »These five Studio Ghibli films really should be released in China«. South China Morning Post. 17. december 2018. Pridobljeno 15. junija 2019.
  59. ↑ Coyle, Jake (23. junij 2019). »'Toy Story 4' opens big but below expectations with $118M«. AP News. Associated Press. Pridobljeno 23. junija 2019.
  60. ↑ »Daily Box Office«. EntGroup. 30. junij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 1. julija 2019.
  61. ↑ »Daily Box Office«. EntGroup. 8. julij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2019. Pridobljeno 9. julija 2019.
  62. ↑ »Spirited Away – All Releases«. Box Office Mojo. Pridobljeno 25. oktobra 2019.
  63. ↑ 千と千尋の神隠し (v japonščini). Walt Disney Japan. Arhivirano iz spletišča dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 17. novembra 2012.
  64. ↑ »ブエナビスタ、DVD「千と千尋の神隠し」の発売日を7月19日に決定« (v japonščini). AV Watch. 10. maj 2002. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2013. Pridobljeno 17. novembra 2012.
  65. ↑ 均, 中村 (23. maj 2007). »110万冊無料配布。"ゲドを読む。"の狙いを読む 宮崎吾朗監督作品「ゲド戦記」DVDのユニークなプロモーション«. Nikkei Business (v japonščini). Nikkei Business Publications. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2018. Pridobljeno 16. avgusta 2018.
  66. ↑ »Frozen Home Video Tops Spirited Away as Fastest to Sell 2 Million Copies in Japan«. Anime News Network. 14. avgust 2014. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2014. Pridobljeno 14. avgusta 2014.
  67. ↑ Conrad, Jeremy (14. marec 2003). »Spirited Away«. IGN. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 2. junija 2016.
  68. ↑ Reid, Calvin (28. april 2003). »'Spirited Away' Sells like Magic«. Publishers Weekly. Zv. 250, št. 17. Arhivirano iz spletišča dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 29. aprila 2012.
  69. ↑ »Studio Ghibli — The Official DVD Website«. Disney. Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2013. Pridobljeno 1. septembra 2013.
  70. ↑ »BBC Collective — Spirited Away«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2005. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  71. ↑ »Spirited Away (2 Discs) (Studio Ghibli Collection)«. Play. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2013. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  72. ↑ »Optimum Releasing — Spirited Away«. Optimum Releasing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2013. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  73. ↑ »Amazon.co.jp： 千と千尋の神隠し [Blu-ray]: 宮崎駿: DVD«. Pridobljeno 28. maja 2014.
  74. ↑ »Amazon.com: Spirited Away (2-Disc Blu-ray + DVD Combo Pack): Daveigh Chase, Lauren Holly, Michael Chiklis, Suzanne Pleshette, Jason Mardsen, Tara Strong, Susan Egan, John Ratzenberger, David Ogden Stiers, Hayao Miyazaki, Original Story And Screenplay By Hayao Miyazaki: Movies & TV«.
  75. ↑ Carolyn Giardina (17. julij 2017). »Gkids, Studio Ghibli Ink Home Entertainment Deal«. The Hollywood Reporter. Pridobljeno 17. julija 2017.
  76. ↑ Bui, Hoai-Tran. August 13, 2019. "‘Spirited Away’ Special Collector’s Edition Will Be Available For a Limited Time This November." Slashfilm.
  77. ↑ "[https://web.archive.org/web/20200820212149/https://ghiblicollection.com/product/spirited-away-collector-s-edition?product_id=7231 Arhivirano 2020-08-20 na Wayback Machine. Spirited Away [Collector's Edition]]." The Studio Ghibli Collection. Los Angeles: GKIDS. ASIN B07W8LJLB3.
  78. ↑ »Spirited Away (2002)«. Rotten Tomatoes. Fandango. Pridobljeno 4. julija 2020.
  79. ↑ Ebert, Roger (20. september 2002). »Spirited Away«. Chicago Sun-Times. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  80. ↑ Turan, Kenneth (20. september 2002). »Under the Spell of 'Spirited Away'«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 19. junija 2012. Pridobljeno 2. septembra 2011.
  81. ↑ Boyar, Jay (11. oktober 2002). »'Spirited Away' – A Magic Carpet Ride«. Orlando Sentinel. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2012. Pridobljeno 1. septembra 2011.
  82. ↑ Persons, Dan (Februar–marec 2004). »The Americanization of Anime: 10 Essential Animations«. Cinefantastique. Zv. 36, št. 1. str. 48. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2017. Pridobljeno 28. aprila 2017.
  83. ↑ »The Top 25 Animated Movies of All-Time«. IGN Entertainment. Arhivirano iz spletišča dne 13. aprila 2012. Pridobljeno 6. maja 2010.
  84. ↑ »The 100 Best Films of World Cinema – 10. Spirited Away«. Empire. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2012.
  85. ↑ »Best Animated Films – Spirited Away«. Rotten Tomatoes. Flixster. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2012. Pridobljeno 6. maja 2010.
  86. ↑ »Best Animated Films«. Rotten Tomatoes. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2018. Pridobljeno 2. februarja 2018.
  87. ↑ "140 essential animated movies to watch now." Rotten Tomatoes. 2019. Retrieved August 28, 2020.
  88. ↑ Azuma, Hiroki (10. april 2009). »Preface«. Otaku. Minneapolis: University of Minnesota Press. str. xi. ISBN 978-0816653515. Arhivirano iz spletišča dne 19. julija 2013. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  89. ↑ 89,0 89,1 »List of award-winning films at the 25th Japan Academy Awards«. Japan Academy Awards Association (v japonščini). Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2012. Pridobljeno 14. maja 2012.
  90. ↑ »Prizes & Honours 2002«. Berlinale. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2013. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  91. ↑ »'Bird,' 'Spirited' nab kid kudos«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 21. novembra 2015. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  92. ↑ »第21屆香港電影金像獎得獎名單 List of Award Winner of The 21st Hong Kong Film Awards«. Hong Kong Film Awards. Arhivirano iz spletišča dne 5. avgusta 2013. Pridobljeno 9. avgusta 2013.
  93. ↑ »The 75th Academy Awards (2003) Nominees and Winners«. Academy of Motion Picture Arts and Sciences. Arhivirano iz spletišča dne 30. novembra 2011. Pridobljeno 9. avgusta 2013.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Čudežno potovanje.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Čudežno potovanje
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čudežno_potovanje&oldid=6278851«