Ogled vira Voda

{{Chembox
<!-- Names -->| Name           = Voda
| IUPACName      = vodikov(I) oksid
| IUPACNames     = 
| PIN            = 
| SystematicName = 
| OtherNames     = oksidan, divodikov oksid, voda
<!-- Images -->| ImageFileL1    = Water-2D-labelled.png
| ImageFileR1    = Water molecule.svg
<!-- Sections -->| Section1       = {{Chembox Identifiers
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 1098659
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/H2O/h1H2
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = XLYOFNOQVPJJNP-UHFFFAOYSA-N
| SMILES = O
| CASNo = 7732-18-5
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| PubChem = 962
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 937
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 15377
| RTECS = ZC0110000
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 059QF0KO0R
| Gmelin = 117
| Beilstein = 3587155}}
| Section2       = {{Chembox Properties
| Formula = {{chem| H|2|O}}
| MolarMass = 18,01528(33) g/mol
| Odor = brez
| Appearance = brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa; brezbarvni plin, trdina, podobna kristalom
| Density = Kapljevina:<ref>John Riddick (1970). [https://archive.org/details/organicsolventsp0002ridd ''Organic Solvents Physical Properties and Methods of Purification'']. Wiley-Interscience. str. 67-68. ISBN 978-0471927266.</ref><br>0,9998396&nbsp;g/mL pri 0&nbsp;°C<br>0,9970474&nbsp;g/mL pri 25&nbsp;°C<br>0,961893&nbsp;g/mLpri 95&nbsp;°C<br>Trdnina:<ref>Hannu Sipola, Pekka Taskinen (julij 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326659958_Activity_of_Supercooled_Water_on_the_Ice_Curve_and_Other_Thermodynamic_Properties_of_Liquid_Water_up_to_the_Boiling_Point_at_Standard_Pressure "Activity of Supercooled Water on the Ice Curve and Other Thermodynamic Properties of Liquid Water up to the Boiling Point at Standard Pressure"]. Journal of Chemical & Engineering Data 63 (8). DOI: 10.1021/acs.jced.8b00251. Pridobljeno 20. aprila 2022.</ref><br> 0,9167&nbsp;g/ml pri 0&nbsp;°C
| MeltingPtC = 0,00
| MeltingPt_notes ={{Efn|Vzorec [[Vienna Standard Mean Ocean Water]] (VSMOW) za kalibracije se topi pri 273,1500089(10) K (0,000089(10) °C in vre pri 373,1339&nbsp;K (99,9839&nbsp;°C). Druge izotopske sestave se topijo ali vrejo pri rahlo drugačnih temperaturah.|name = VSMOW}}
| BoilingPtC = 99,98
| BoilingPt_notes =<ref name="nistbp">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2016-5-27|mask=FFFF|units=SI}}</ref>{{Efn|name=VSMOW}}
| pKa = 13,995{{sfn|Lide|2003|loc=Chapter 8: Dissociation Constants of Inorganic Acids and Bases}}<ref>{{navedi revijo | last=Weingärtner | first=Hermann | last2=Franck | first2=Ernst Ulrich | title=Supercritical Water as a Solvent | journal=Angewandte Chemie International Edition | volume=44 | issue=18 | date=2005-04-25 | doi=10.1002/anie.200462468 | pages=2672–2692|issn = 1433-7851}}</ref>{{efn|
Predvsem v organski kemiji pogosto navajana vrednost 15,7 za pK<sub>a</sub> vode je nepravilna.<ref>{{navedi splet| title  = What is the pKa of Water| url  = http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Organic_Chemistry/Fundamentals/What_is_the_pKa_of_water%3F| publisher  = Univerza Kalifornije, Davis| date  = 2015-08-09| accessdate  = 2022-04-18| archive-date  = 2016-02-14| archive-url  = https://web.archive.org/web/20160214222524/http://chemwiki.ucdavis.edu/Core/Organic_Chemistry/Fundamentals/What_is_the_pKa_of_water%3F| url-status  = dead}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Silverstein|first1=Todd P.|last2=Heller|first2=Stephen T.|title=pKa Values in the Undergraduate Curriculum: What Is the Real pKa of Water?|journal=Journal of Chemical Education|date=2017-04-17 |volume=94|issue=6|pages=690–695|doi=10.1021/acs.jchemed.6b00623|bibcode=2017JChEd..94..690S}}</ref>}}
| pKb = 13,995
| ConjugateAcid = [[hidronij]]
| ConjugateBase = [[hidroksid]]
| Viscosity = 0,890 [[Poise|cP]]{{sfn|Lide|2003|loc=6.186}}
| RefractIndex = 1,3330 (20&nbsp;°C){{sfn|Lide|2003|loc=8—Concentrative Properties of Aqueous Solutions: Density, Refractive Index, Freezing Point Depression, and Viscosity}}
| VaporPressure = {{convert|3,1690|kPa|atm|abbr = out| disp = or}}<ref>David R. Lide (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics. 85. izdaja. Internet-Version: 2005. CRC Press/Taylor and Francis. Boca Raton, FL. Fluid Properties, str. 6-3 – 6-5.</ref>
| Solubility = N/A
| SolubleOther =slabo topno v [[haloalkan]]ih, [[alifatska spojina|alifatskih]] in [[aromatska spojina|aromatskih]] ogljikovodikih ter [[eter|etrih]].<ref name="chemister">{{navedi splet| title = Properties of substance: water| url = http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=1| first = Kiper Ruslan| last = Anatolievich| accessdate = 2022-04-18| archive-date = 2014-06-02| archive-url = https://web.archive.org/web/20140602200111/http://chemister.ru/Database/properties-en.php?dbid=1&id=1| url-status = dead}}</ref> Boljša topljivost v [[karboksilat]]ih, [[alkohol]]ih, [[keton]]ih, [[amin]]ih. Meša se z [[metanol]]om, [[etanol]]om, [[propanol]]om, [[izopropanol]]om, [[aceton]]om, [[glicerol]]om, [[1,4-dioksan]]om, [[tetrahidrofuran]]om, [[sulfolan]]om, [[acetaldehid]]om, [[dimetilformamid]]om, [[dimetoksietan]]om, [[dimetil sulfoksid]]om, [[acetonitril]]om. Delno se meša z [[dietil eter|dietil etrom]], [[metil etil keton]]om, [[diklorometan]]om, [[etil acetat]]om in [[bromin]]om.
| ThermalConductivity = 0,6065 W/(m·K)<ref>{{navedi revijo|last1=Ramires|first1=Maria L. V.|last2=Castro|first2=Carlos A. Nieto de|last3=Nagasaka|first3=Yuchi|last4=Nagashima|first4=Akira|last5=Assael|first5=Marc J.|last6=Wakeham|first6=William A.|date=1995-05-01|title=Standard Reference Data for the Thermal Conductivity of Water|journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data|volume=24|issue=3|pages=1377–1381|doi=10.1063/1.555963|issn=0047-2689|bibcode=1995JPCRD..24.1377R}}</ref>
  }}
| Section3       = {{Chembox Structure
| MolShape = ukrivljena
| CrystalStruct = [[Heksagonalni kristalni sistem|Heksagonalna]]
| Dipole = 1,546 [[Debye (enota)|D]]{{sfn|Lide|2003|loc=9—Dipole Moments}}
| PointGroup = C<sub>2v</sub>
}}
| Section4       = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −285,83 ± 0,04&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister /><ref name="nist">{{nist|name=Water|id=C7732185|accessdate=2014-06-01|mask=FFFF|units=SI}}</ref>
| DeltaGf = −237,24&nbsp;kJ/mol<ref name=chemister />
| Entropy = 69,95 ± 0,03&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist />
| HeatCapacity = 75,385 ± 0,05&nbsp;J/(mol·K)<ref name=nist />
  }}
| Section7       = {{Chembox Hazards
| MainHazards =[[utopitev]]<br>[[plaz]] (kot sneg)
<br>[[zastrupitev z vodo]]
<br>(glej tudi [[divodikov monoksid]])
| NFPA-H = 0
| NFPA-F = 0
| NFPA-R = 0
| FlashPt= Negorljivo
| GHSPictograms =
| GHSSignalWord =
| HPhrases =
| PPhrases =
  }}
| Section8       = {{Chembox Related
| OtherCations = [[vodikov sulfid]]<br> [[vodikov selenid]]<br> [[vodikov telurid]]<br> [[vodikov polonid]]<br> [[vodikov peroksid]]
| OtherFunction_label = [[topilo]]
| OtherFunction = [[aceton]]<br> [[metanol]]
}}
}}

'''Voda''' ali sistematično '''oksidan''' je [[anorganska spojina]] s [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] H<sub>2</sub>O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine [[Hidrosfera|hidrosfere]] in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot [[topilo]].<ref>{{navedi splet|title=Water Q&A: Why is water the »universal solvent«?|url=https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/water-qa-why-water-universal-solvent?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects|publisher=[[United States Geological Survey]] |access-date=2021-01-15}}</ref> Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike [[Življenje|življenja]], čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Njena kemijska formula H<sub>2</sub>O kaže, da njene molekule vsebujejo en [[kisik]]ov in dva [[vodik]]ova atoma, povezana s kisikom s [[Kovalentna vez|kovalentno vezjo]]. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°.<ref>{{navedi splet|date=2020-03-18|title=10.2: Hybrid Orbitals in Water|url=https://chem.libretexts.org/Courses/Pacific_Union_College/Quantum_Chemistry/10%3A_Bonding_in_Polyatomic_Molecules/10.02%3A_Hybrid_Orbitals_in_Water|access-date=2021-04-11|website=Chemistry LibreTexts|language=en}}</ref> Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]] pri standardni temperaturi in tlaku. 
 
Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori [[dež]] in kot [[aerosol]] [[Megla|meglo]]. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot [[sneg]]. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape.

Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih.<ref name=ref3>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/world/ |title=CIA – THE WORLD FACTBOOK Geography Geographic overview |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |access-date=2008-12-20}}</ref> Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih [[Antarktika|Antarktike]] in [[Grenlandija|Grenlandije]] (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %).<ref name=ref4>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=13 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=2013-04-08}}</ref><ref>

{{navedi dokument |url=http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |title=Water Vapor in the Climate System : Special report |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070320034158/http://www.agu.org/sci_soc/mockler.html |archivedate=2007-03-28 |date=december 1995 |publisher=Ameriško geofizikalno združenje}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |title=Vital Water |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080220070111/http://www.unep.org/dewa/assessments/ecosystems/water/vitalwater/ |archivedate=2008-02-20 |publisher=[[UNEP]]}}</ref> Voda se nenehno giblje skozi [[Kroženje vode|vodni krog]] izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje.

Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu.<ref>{{navedi revijo |author=Baroni, L. |author2=Cenci, L. |author3=Tettamanti, M. |author4=Berati, M. |year=2007 |title=Evaluating the environmental impact of various dietary patterns combined with different food production systems |journal=European Journal of Clinical Nutrition |volume=61 |pages=279–286 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |pmid=17035955 |issue=2}}</ref> Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

==Etimologija==
Beseda voda izvira iz protoindoevropske besede ''*wod-or'', končnične oblike korena ''*wed-'' (»voda«, »mokro«).<ref>{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |title=Water (v.) |website=www.etymonline.com |publisher=Online Etymology Dictionary |access-date=20. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802204905/http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=water |archive-date=2. avgusta 2017 |url-status=live }}</ref> Preko indoevropskega korena ima podobno ime tudi v drugih jezikih: v [[Grščina|grščini]] ''ύδωρ'' (''ýdor''), v [[Ruščina|ruščini]] ''вода́''  (''vodá''), v [[Irščina|irščini]] ''uisce'' in v [[Albanščina|albanščini]] ''ujë''.

==Lastnosti==
Voda je [[Polarnost|polarna]] anorganska spojina, pri sobni temperaturi tekočina brez okusa in vonja. Je skoraj brezbarvna z rahlo modrim pridihom. Je najenostavnejši vodikov halkogenid in daleč najbolj preučevana kemijska spojina. Zaradi sposobnosti raztapljanja veliko snovi je opisana kot »univerzalno topilo«.<ref>{{navedi knjigo  |last1=Greenwood |first1=Norman N. |last2=Earnshaw |first2=Alan |year=1997 |title=Chemistry of the Elements |url=https://archive.org/details/chemistryelement00aear_278 |edition=2. |page=[https://archive.org/details/chemistryelement00aear_278/page/n635 620] |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-08-037941-8}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Water, the Universal Solvent |url=http://water.usgs.gov/edu/solvent.html |website=[[USGS]] |access-date=2017-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709141251/https://water.usgs.gov/edu/solvent.html |archive-date=2017-07-09 |url-status=live}}</ref> Ta lastnost ji omogoča, da je »topilo življenja«.{{sfn|Reece|2013|p=48}} V naravi skoraj vedno vsebuje raztopljene različne snovi, zato so za pridobivanje kemično čiste vode potrebni posebni postopki. Voda je edina običajna snov, ki v normalnih pogojih na Zemlji istočasno obstaja v tekočem, trdnem in plinastem agregatnem stanju.{{sfn|Reece|2013|p=44}}

===Stanja===
<gallery>
Slika:Water_drop_001.jpg|Kapljica vode nad vodno površino; tekoča voda
Slika:Ice Block, Canal Park, Duluth (32752478892).jpg|Blok ledu
Slika:Monterrey Mexico Clouds.jpg|Oblaki v zemeljskem ozračju kondenzirajo iz plinastih vodnih hlapov
</gallery>

Spojina s formulo H<sub>2</sub>O ima dve uradni imeni: voda in oksidan.<ref>{{navedi knjigo|url=http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |title=Principles of chemical nomenclature: a guide to IUPAC recommendations |last1=Leigh |first1=G. J. |last2 = Favre| first2 = H. A|last3 = Metanomski|first3 = W. V.|date=1998 |publisher=Blackwell Science|location=Oxford|oclc=37341352|isbn=978-0-86542-685-6|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726171925/http://old.iupac.org/publications/books/principles/principles_of_nomenclature.pdf |archive-date=2011-07-26}}</ref> Voda se imenuje tudi tekoča faza H<sub>2</sub>O.<ref>{{navedi splet |last1=PubChem |title=Water |url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Water |publisher=National Center for Biotechnology Information |access-date=25. marca 2020 |language=en}}</ref> Drugi dve običajni stanji vode sta trdni led in plinasti hlapi ali para. Dodajanje ali odvzemanje [[Toplota|toplote]] lahko povzroči fazne spremembe: [[Strjevanje|zmrzovanje]] pretvori vodo v led, [[taljenje]] led v vodo, [[izparevanje]] vodo v paro, [[kondenzacija]] paro v vodo, [[sublimacija]] led v paro in depozicija paro v led.<ref name=Belnay>{{navedi splet |last1=Belnay |first1=Louise |title=The water cycle |url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/education/info_activities/pdfs/Teacher_CTA_the_water_cycle.pdf |website=Critical thinking activities |publisher=Earth System Research Laboratory |access-date=25. marca 2020}}</ref>

====Gostota====
Voda se razlikuje od večine tekočin po tem, da se ji po zamrzovanju [[gostota]] zmanjša.<ref name=Oliveira>{{navedi knjigo |last1=Oliveira |first1=Mário J. de |title=Equilibrium Thermodynamics |date=2017 |publisher=Springer |isbn=978-3-662-53207-2 |pages=120–124 |url=https://www.google.com/books/edition/Equilibrium_Thermodynamics/F8GRDgAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=denser+liquid+than+solid+phase+water+silicon+bismuth&pg=PA122&printsec=frontcover |access-date=26. marca 2020 |language=en}}</ref> Med druge snovi s to lastnostjo spadajo tudi [[bizmut]], [[silicij]], [[germanij]] in [[galij]]. Pri [[tlak]]u 1 atm doseže voda svojo maksimalno gostoto 1.000&nbsp;kg/m<sup>3</sup>  pri temperaturi 3,98&nbsp;°C.<ref name="NatureWaterStructure">{{navedi revijo |url=https://www.academia.edu/2230441 |title=Water: Water—an enduring mystery |access-date=15. november 2016 |journal=[[Nature]] |volume=452 |issue=7185 |pages=291–2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117211552/http://www.academia.edu/2230441/Water_Water_an_enduring_mystery |archive-date=17. novembra 2016 |url-status=live |bibcode=2008Natur.452..291B |last1=Ball |first1=Philip |year=2008 |doi=10.1038/452291a |pmid=18354466 |s2cid=4365814 }}</ref> Gostota ledu je 917&nbsp;kg/m<sup>3</sup>, kar pomeni povečanje volumna za približno 9%.<ref>{{navedi knjigo |author1=Kotz, J.C. |author2=Treichel, P. |author3=Weaver, G.C. |year=2005 |title=Chemistry & Chemical Reactivity |publisher=Thomson Brooks/Cole |isbn=978-0-534-39597-1}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Ben-Naim |first1=Ariel |display-authors=etal |title=Alice's Adventures in Water-land |year=2011 |location=Singapore |doi=10.1142/8068 |last2=Ben-Naim |first2=Roberta |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> Ekspanzija lahko povzroči ogromne pritiske, ki povzročajo pokanje vodovodnih cevi in skalovja.<ref name=MM>{{navedi revijo |author1=Matsuoka, N. |author2=Murton, J. |title=Frost weathering: recent advances and future directions |journal=Permafrost Periglac. Process. |volume=19 |issue= 2|pages=195–210 |year=2008 |doi=10.1002/ppp.620 }}</ref>

V jezerih in oceanih se voda s temperaturo 4&nbsp;°C potopi na dno, led pa plava na tekoči vodi in tvori ledeno skorjo. Led kot toplotni izolator prepreči, da bi voda pod njim zmrznila. Brez te zaščite večina vodnih organizmov ne bi preživela zime.<ref>{{navedi splet |last1=Wiltse |first1=Brendan |title=A Look Under The Ice: Winter Lake Ecology |url=https://www.ausableriver.org/blog/look-under-ice-winter-lake-ecology |website=Ausable River Association |access-date=23. april 2020}}</ref>

====Magnetizem====
Voda je [[Diamagnetizem|diamagnetna]] snov.<ref name=":1">{{navedi revijo|last=Chen|first=Zijun|date=2010-04-21|title=Measurement of Diamagnetism in Water|url=http://conservancy.umn.edu/handle/11299/90865|language=en-US}}</ref> S [[Superprevodnost|superprevodnimi]] [[magnet]]i lahko kljub temu doseže opazno interakcijo.<ref name=":1" />

====Fazni prehodi====
Pri [[tlak]]u 1 atm se led tali ali voda zmrzuje pri 0&nbsp;°C. Pri enakem tlaku voda vre ali para kondenzira pri 100&nbsp;°C. Voda lahko prehaja v plinasto fazo tudi pri nižjih temperaturah z [[izhlapevanje]]m na površini (vretje je definirano kot izparevanje po celem volumnu). Na površinah se dogajata tudi [[sublimacija]] in odlaganje.<ref name=Belnay/> Primer: zmrzal se odlaga na hladnih površinah, medtem ko snežinke nastanejo z odlaganjem na delce aerosola ali ledeno jedro.<ref>{{navedi splet |last1=Wells |first1=Sarah |title=The Beauty and Science of Snowflakes |url=https://ssec.si.edu/stemvisions-blog/beauty-and-science-snowflakes |website=Smithsonian Science Education Center |access-date=25. marca 2020 |language=en |date=21. januar 2017}}</ref> V procesu sušenja z zamrzovanjem se živilo zamrzne in nato shrani pri nizkem tlaku, da led na njegovi površini sublimira.<ref name=FreezeDrying>{{navedi knjigo|title=Food processing technology: principles and practice|last=Fellows|first=P. (Peter)|date=2017|publisher=Woodhead Publishing/Elsevier Science|isbn=978-0081005231|edition=4th|location=Kent|pages=929–940|chapter=Freeze drying and freeze concentration|oclc=960758611}}</ref>
Tališče in vrelišče sta odvisna od tlaka. Dober približek odvisnosti temperature tališča od tlaka je [[Clausius-Clapeyronova enačba|Clausius–Clapeyronova enačba]]:

:<math> \frac{d T}{d P} = \frac{T \left(v_\text{L}-v_\text{S}\right) }{L_\text{f}},</math>

v kateri sta <math>v_\text{L}</math> in  <math>v_\text{S}</math> molska volumna tkoče in trdne faze, <math>L_\text{f}</math> pa molska [[talilna toplota]]. V večini snovi se njihov volume med taljenjem povečuje, zato temperatura tališča z naraščajočim tlakom narašča. Ker ima led manjšo gostoto od vode, temperatura tališča z naraščajočim tlakom pada.<ref name=Oliveira /> V [[ledenik]]ih so v velikih globinah tlaki dovolj visoki, da povzročijo taljenje ledu in nastajanje podledeniških jezer.<ref>{{navedi revijo |last1=Siegert |first1=Martin J. |last2=Ellis-Evans |first2=J. Cynan |last3=Tranter |first3=Martyn |last4=Mayer |first4=Christoph |last5=Petit |first5=Jean-Robert |last6=Salamatin |first6=Andrey |last7=Priscu |first7=John C. |title=Physical, chemical and biological processes in Lake Vostok and other Antarctic subglacial lakes |journal=Nature |date=December 2001 |volume=414 |issue=6864 |pages=603–609 |doi=10.1038/414603a|pmid=11740551 |bibcode=2001Natur.414..603S |s2cid=4423510 }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Davies |first1=Bethan |title=Antarctic subglacial lakes |url=http://www.antarcticglaciers.org/glacier-processes/glacial-lakes/subglacial-lakes/ |website=AntarcticGlaciers |access-date=25. marca 2020}}</ref>

Clausius-Clapeyronova enačba velja tudi za [[vrelišče]]. Ker ima para po prehodu iz tekočine v plin veliko manjšo gostoto kot tekočina, vrelišče s tlakom narašča.<ref>{{navedi knjigo |last1=Masterton |first1=William L. |last2=Hurley |first2=Cecile N. |title=Chemistry : principles and reactions |date=2008 |publisher=Cengage Learning |isbn=9780495126713 |page=230 |edition=6th |url=https://www.google.com/books/edition/Chemistry_Principles_and_Reactions/teubNK-b2bsC?hl=en&gbpv=1&bsq=clapeyron%20equation%20boiling |access-date=3. april 2020}}</ref> V [[gejzir]]ju Old Faithful v [[Narodni park Yellowstone|narodnem parku Yellowstone]], na primer, temperatura vrelišča preseže 205&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet |last1=Peaco |first1=Jim |title=Yellowstone Lesson Plan: How Yellowstone Geysers Erupt - Yellowstone National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/yell/learn/education/classrooms/how-yellowstone-geysers-erupt.htm |website=National Park Service |access-date=5. aprila 2020 |language=en}}</ref> V hidrotermalnih oddušnikih lahko temperatura preseže 400&nbsp;°C.<ref>{{navedi novice |last1=Brahic |first1=Catherine |title=Found: The hottest water on Earth |url=https://www.newscientist.com/article/dn14456-found-the-hottest-water-on-earth/ |access-date=5. aprila 2020 |work=New Scientist}}</ref>

Na morski gladini je vrelišče vode 100&nbsp;°C. Z naraščajočo nadmorsko višino [[zračni tlak]] pada, zato pada tudi temperatura vrelišča: 1&nbsp;°C vsakih 274 metrov. Kuhanje na velikih nadmorskih višinah zato traja dlje kot na morju. Na višini okoli 1.500 m, na primer, se čas kuhanja podaljša za četrtino.<ref>{{navedi splet |last1=USDA Food Safety and Inspection Service |title=High Altitude Cooking and Food Safety |url=https://www.fsis.usda.gov/shared/PDF/High_Altitude_Cooking_and_Food_Safety.pdf |access-date=5. april 2020 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120010850/https://www.fsis.usda.gov/shared/PDF/High_Altitude_Cooking_and_Food_Safety.pdf |url-status=dead }}</ref> Velja tudi obratno: z naraščanjem tlaka ([[lonec na zvišan pritisk]]) se čas kuhanja skrajša.<ref>{{navedi splet |title=Pressure Cooking - Food Science |url=https://www.exploratorium.edu/food/pressure-cooking |website=Exploratorium |language=en |date=26. septembra 2019}}</ref> V [[vakuum]]u voda vre pri sobni temperaturi.<ref>{{navedi novice |last1=Allain |first1=Rhett |title=Yes, You Can Boil Water at Room Temperature. Here's How |url=https://www.wired.com/story/yes-you-can-boil-water-at-room-temperature-heres-how/ |access-date=5. aprila 2020 |magazine=Wired |date=12. septembra 2018 |language=en}}</ref>

====Trojna in kritična točka====
[[Slika:Phase diagram of water simplified.svg|thumb|250px|Poenostavljen fazni diagram vode]]

Na [[Fazni diagram|faznem diagramu]] tlak/temperatura (glej sliko) so tri krivulje, ki ločujejo trdno fazo od plinaste, plinasto od tekoče in tekočo od trdne. Krivulje se stikajo v tako imenovani [[Trojna točka|trojni točki]], v kateri koeksistirajo vse tri faze. Trojna točka je pri temperaturi 273,16 K (0.01&nbsp;°C) in tlaku 611.657 paskalov (0,00604 atm).
<ref>{{navedi revijo |last1=Murphy |first1=D. M. |last2=Koop |first2=T. |title=Review of the vapour pressures of ice and supercooled water for atmospheric applications |journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society |date=1. april 2005 |volume=131 |issue=608 |pages=1540 |doi=10.1256/qj.04.94|bibcode=2005QJRMS.131.1539M |url=https://zenodo.org/record/1236243 }}</ref> Omenjeni tlak je najnižji tlak, pri katerem še lahko obstaja tekoča voda. Do leta 2019 se je trojna točka vode uporabljala za definiranje [[Kelvin|Kelvinove temperaturne lestvice]].
<ref>{{citat |publisher=[[Mednarodni urad za uteži in mere]] |date=2006 |url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170814094625/http://www.bipm.org/utils/common/pdf/si_brochure_8_en.pdf |archive-date=2017-08-14 |title=The International System of Units (SI) |edition=8. |isbn=92-822-2213-6 |page=114}}</ref><ref name=Brochure9_2019>{{navedi splet  |title = 9th edition of the SI Brochure |publisher = Mednarodni urad za uteži in mere |url = https://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/ |date = 2019 |access-date = 20. maja 2019 |df = dmy-all}}</ref>

Fazna krivulja voda/para se konča pri 647,096 K (373,946&nbsp;°C) in 22,064 megapaskalih (217,75 atm).<ref name=IAPWS95>{{navedi revijo |last1=Wagner |first1=W. |last2=Pruß |first2=A. |title=The IAPWS Formulation 1995 for the Thermodynamic Properties of Ordinary Water Substance for General and Scientific Use |journal=Journal of Physical and Chemical Reference Data |date=junij 2002 |volume=31 |issue=2 |page=398 |doi=10.1063/1.1461829}}</ref> 
Točka je znana kot [[kritična točka]]. Pri višjih temperaturah in tlakih tekoča in parna faza vode tvorita neprekinjeno fazo, imenovano superkritična tekočina. Superkritična tekočina se lahko stisne ali ekspandira med plinu podobnimi in tekočini podobnimi gostotami, njene lastnosti, ki se precej razlikujejo od lastnosti vode pri sobnih pogojih, pa so občutljive na gostoto. Pri ustreznih tlakih in temperaturah, na primer, se lahko prosto meša z [[Polarnost|nepolarnimi spojinami]], vključno z večino [[Organska spojina|organskih spojin]]. Zaradi teh lastnosti postane uporabna za različne aplikacije, vključno z visokotemperaturno [[Elektrokemija|elektrokemijo]] in kot ekološko prijazno [[topilo]] ali [[katalizator]] v kemijskih reakcijah, v katere so vključene organske spojine. V [[Zemljin plašč|Zemljinem plašču]] deluje kot topilo med tvorbo [[mineral]]ov, raztapljanjem in obarjanjem.<ref>{{navedi revijo |last1=Weingärtner |first1=Hermann |last2=Franck |first2=Ernst Ulrich |title=Supercritical Water as a Solvent |journal=Angewandte Chemie International Edition |date=29. april 2005 |volume=44 |issue=18 |pages=2672–2692 |doi=10.1002/anie.200462468|pmid=15827975 }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Adschiri |first1=Tadafumi |last2=Lee |first2=Youn-Woo |last3=Goto |first3=Motonobu |last4=Takami |first4=Seiichi |title=Green materials synthesis with supercritical water |journal=Green Chemistry |date=2011 |volume=13 |issue=6 |pages=1380 |doi=10.1039/c1gc15158d}}</ref>

[[Slika:Iceberg_with_hole_near_Sandersons_Hope_2007-07-28_2.jpg|thumb|left|Voda v treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]] - kapljevinskem, trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku). [[Oblak]]i v ozadju so iz drobnih [[kondenzacija|kondenziranih]] kapljic vode.]]

====Faze ledu in vode====
Normalna oblika ledu na zemeljski površini je led I<sub>h</sub>, ki kristalizira v [[Heksagonalni kristalni sistem|heksagonalno kristalno simetrijo]].<ref>{{navedi revijo |last=Murray |first=Benjamin J.|last2=Knopf |first2=Daniel A. |last3=Bertram |first3=Allan K. |year=2005|title=The formation of cubic ice under conditions relevant to Earth's atmosphere|journal=Nature|volume=434|pages=202–205|doi=10.1038/nature03403|pmid=15758996|issue=7030|bibcode=2005Natur.434..202M|s2cid=4427815}}</ref> Z naraščanjem tlaka nastaja led z drugimi kristalnimi strukturami. Do leta 2019 je bilo eksperimentalno potrjenih 17 struktur, več drugih pa predvidenih teoretično.
<ref>{{navedi revijo |last1=Salzmann |first1=Christoph G. |title=Advances in the experimental exploration of water's phase diagram |journal=The Journal of Chemical Physics |date=14. februar 2019 |volume=150 |issue=6 |pages=060901 |doi=10.1063/1.5085163|pmid=30770019 |arxiv=1812.04333 |bibcode=2019JChPh.150f0901S |doi-access=free }}</ref> Superionska osemnajsta oblika ledu (led XVIII), ploskovno centrirana kocka, je bila odkrita, ko je bila kapljica vode izpostavljena udarnemu valu, ki je povišal tlak na nekaj milijonov atmosfer in temperaturo na nekaj tisoč stopinj. Pri teh pogojih je nastala rešetka togih kisikovih atomov, v kateri so se prosto gibali vodikovi atomi.<ref name="Sokol2021">{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/ |title=A Bizarre Form of Water May Exist All Over the Universe |last=Sokol |first=Joshua |magazine=Wired |date=12. maja 2019 |publisher=Wired.com |access-date=1. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190512130533/https://www.wired.com/story/a-bizarre-form-of-water-may-exist-all-over-the-universe/|archive-date=12. maja 2019|url-status=live}}</ref><ref name="Millotetal2019">{{navedi revijo |last1=Millot |first1=M. |last2=Coppari |first2=F. | last3 =Rygg | first3 =J.R. | last4 =Barrios | first4 =Antonio Correa | last5 =Hamel | first5 =Sebastien | last6 =Swift | first6 =Damian C. | last7 =Eggert | first7 =Jon H. |year=2019 |title=Nanosecond X-ray diffraction of shock-compressed superionic water ice |journal=Nature |publisher=Springer |volume= 569|issue=7755 |pages=251–255 |doi=10.1038/s41586-019-1114-6 |pmid=31068720 |bibcode=2019Natur.569..251M |osti=1568026 |s2cid=148571419 }}</ref> Če je led vgnezden med sloje [[grafen]]a, tvori kvadratno rešetko.<ref>{{navedi revijo |last1=Peplow |first1=Mark |title=Graphene sandwich makes new form of ice |journal=Nature |date=25. marec 2015 |doi=10.1038/nature.2015.17175|s2cid=138877465 }}</ref>

Podrobnosti kemijske narave tekoče vode niso še povsem dognane. Nekatere teorije nakazujejo, da je nenavadno obnašanje posledica dveh tekočih stanj.<ref name="NatureWaterStructure" /><ref>{{navedi revijo |last1=Maestro |first1=L.M. |last2=Marqués |first2=M.I. |last3=Camarillo |first3=E. |last4=Jaque |first4=D. |last5=Solé |first5=J. García |last6=Gonzalo |first6=J.A. |last7=Jaque |first7=F. |last8=Valle |first8=Juan C. Del |last9=Mallamace |first9=F. |date=1. januar 2016 |title=On the existence of two states in liquid water: impact on biological and nanoscopic systems  |journal=International Journal of Nanotechnology |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1504/IJNT.2016.079670 |bibcode=2016IJNT...13..667M |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923002502/https://zenodo.org/record/896465 |archive-date=23. septembra 2017 |url-status=live  |url=https://zenodo.org/record/896465 }}</ref><ref>{{navedi revijo |first1=Francesco |last1=Mallamace |first2=Carmelo |last2=Corsaro |first3=H. Eugene |last3=Stanley |title=A singular thermodynamically consistent temperature at the origin of the anomalous behavior of liquid water|journal=Scientific Reports |date=18. december 2012 |volume=2 |issue=1 |page=993 |doi=10.1038/srep00993 |pmid=23251779 |pmc=3524791 |bibcode=2012NatSR...2E.993M}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Perakis |first1=Fivos |last2=Amann-Winkel |first2=Katrin |last3=Lehmkühler |first3=Felix |last4=Sprung |first4=Michael |last5=Mariedahl |first5=Daniel |last6=Sellberg |first6=Jonas A. |last7=Pathak |first7=Harshad |last8=Späh |first8=Alexander |last9=Cavalca |first9=Filippo|last10=Ricci|first10=Alessandro |last11=Jain |first11=Avni |last12=Massani |first12=Bernhard |last13=Aubree |first13=Flora |last14=Benmore |first14=Chris J. |last15=Loerting |first15=Thomas |last16=Grübel |first16=Gerhard |last17=Pettersson |first17=Lars G.M. |last18=Nilsson |first18=Anders |date=26. junija 2017 |title=Diffusive dynamics during the high-to-low density transition in amorphous ice |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=13 |issue=8–9 |pages=667–677 |doi=10.1073/pnas.1705303114|pmc=5547632 |pmid=28652327|bibcode=2017PNAS..114.8193P |doi-access=free }}</ref>

===Okus in vonj===
Čista voda je običajno opisana kot tekočina brez okusa in vonja, čeprav imajo ljudje specifična čutila, ki zaznavajo prisotnost vode v ustih.<ref>{{navedi knjigo |first=Edmund T. |last=Rolls |year=2005 |title=Emotion Explained |publisher=Oxford University Press, Medical |isbn=9780198570035}}</ref> Za [[žabe]] je znano, da jo lahko zavohajo.<ref>{{navedi knjigo |author1=Llinas, R. |author2=Precht W. |year=2012 |title=Frog Neurobiology: A Handbook |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9783642663161}}</ref> Voda iz naravnih virov, vključno z ustekleničeno [[Mineralna voda|mineralno vodo]], ima običajno veliko raztopljenih snovi, ki ji lahko dajo različne vonje in okuse. Ljudje in živali so razvili čute, ki jim omogočajo oceniti pitnost vode, da bi se izognili preslani ali smrdeči vodi.<ref name=candau>{{navedi revijo |last1=Candau |first1=Joël |year=2004 |title=The Olfactory Experience: constants and cultural variables |url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |journal=Water Science and Technology |volume=49 |issue=9 |pages=11–17 |access-date=28. septembra 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161002152229/https://halshs.archives-ouvertes.fr/halshs-00130924 |archive-date=2. oktobra 2016 |url-status=live |doi=10.2166/wst.2004.0522 |pmid=15237601 }}</ref>

===Barva in videz===
Čista voda je vidno modra zaradi absorbcije svetlobe v območju približno 600&nbsp;nm – 800&nbsp;nm.<ref>{{navedi revijo |last=Braun |first=Charles L. |first2=Sergei N. |last2=Smirnov |title=Why is water blue? |journal=J. Chem. Educ. |volume=70 |issue=8 |page=612 |year=1993 |url=http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |doi=10.1021/ed070p612 |bibcode=1993JChEd..70..612B |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320060654/http://www.dartmouth.edu/~etrnsfer/water.htm |archive-date=20. marca 2012 |url-status=live }}</ref> Barvo je mogoče zlahka opaziti v kozarcu vode iz pipe, postavljenem na čisto belo ozadje pri dnevni svetlobi. Glavni absorpcijski pasovi, odgovorni za barvo, so prizvoki razteznih vibracij vezi OH. Navidezna intenzivnost barve narašča z globino vodnega stolpca po [[Absorpcijski zakon|Beerovem zakonu]]. To na primer velja tudi za bazene, če je vir svetlobe sončna svetloba, ki se odbija od belih ploščic bazena.

V naravi se lahko barva spremeni iz modre v zeleno zaradi prisotnosti suspendiranih trdnih snovi ali [[Alge|alg]].

V industriji se za vodne raztopine uporablja skoraj infrardeča spektroskopija, saj večja intenzivnost nižjih tonov vode pomeni, da se lahko uporabljajo steklene kivete s kratko dolžino poti. Za opazovanje osnovnega razteznostnega spektra vode ali vodne raztopine v območju okoli 3500&nbsp;cm<sup>−1</sup> (2,85 μm)<ref>Nakamoto, Kazuo (1997). ''Infrared and Raman Spectra of Inorganic and Coordination Compounds, Part A: Theory and Applications in Inorganic Chemistry'' (5th ed.). New York: Wiley. str. 170. ISBN 0-471-16394-5.</ref> je potrebna dolžina poti približno 25 μm. Kiveta mora biti pri približno 3500&nbsp;cm<sup>−1</sup> prozorna in netopna v vodi. Za okenca kivet za vodne raztopine se pogosto uporablja [[Fluorit|kalcijev fluorid]].

[[Ramanova spektroskopija|Ramanovo]] aktivne osnovne vibracije se lahko opazujejo v 1&nbsp;cm vzorčni celici.

Vodne rastline, alge in drugi organizmi s [[Fotosinteza|fotosintezo]] lahko živijo v vodi do sto metrov globoko, do koder jih lahko doseže sončna svetloba. Globine pod 1000 metrov sončna svetloba praktično ne doseže.

[[Lomni količnik]] tekoče vode pri 20&nbsp;°C je 1,333 in je veliko večji od lomnega količnika zraka (1,0). Lomni količnik vode je podoben lomnim količnikom [[alkan]]ov in [[etanol]]a in nižji od [[glicerol]]a (1,473), [[benzen]]a (1,501), [[Ogljikov disulfid|ogljikovega disulfida]] (1,627) in običajnih vrst [[Steklo|stekla]] (1,4 do 1,6). Lomni količnik ledu (1,31) je nekoliko nižji od lomnega količnika tekoče vode.

===Polarna molekula===
[[Slika:Tetrahedral Structure of Water-sl.png|thumb|Tetraedrična zgradba vode]]

V molekuli vode tvorita vodikova atoma s kisikovim atomom kot 104,45°. Vodikova atoma sta blizu dveh oglišč [[Tetraeder|tetraedra]] s kisikovim atomom v središču. V drugih dveh ogliščih sta elektronska para valenčnih elektronov, ki ne sodelujeta v tvorbi vezi. V popolnem tetraedru bi koti merili 109,5°, ker je odboj med osamljenima elektronskima paroma večji od odboja med vodikovima atomoma, a se kot zmanjša na približno  104,5°.{{sfn|Ball|2001|p=168}}{{sfn|Franks|2007|p=10}} Dolžina vezi O–H je približno 0,096&nbsp;nm.<ref>{{navedi splet |title=Physical Chemistry of Water |url=https://msu.edu/course/css/850/snapshot.afs/teppen/physical_chemistry_of_water.htm |publisher=Michigan State University |access-date=11. septembra 2020}}</ref>

Tetraedrično obliko imajo tudi druge molekule, na primer [[metan]] (CH<sub>4</sub>) in [[vodikov sulfid]] (H<sub>2</sub>S). Ker je kisik bolj [[Elektronegativnost|elektronegativen]] (močneje veže svoje elektrone) kot večina drugih elementov, svoje elektrone obdrži, medtem ko sta vodikova atoma pozitivno nabita. Takšen razpored elektronov in upognjenost molekule dajeta molekuli [[električni dipolni moment]] in uvrstitev med polarne molekule.{{sfn|Ball|2001|p=169}}

Voda je dobro polarno [[topilo]], ki topi številne soli in [[Hidrofilnost|hidrofilne]] organske spojine, kot so [[sladkor]]ji in enostavni [[alkohol]]i, kot je [[etanol]]. Voda raztaplja tudi številne pline, kot sta [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]]. Slednji daje mehurčke gaziranim pijačam, penečim vinom in pivu. V živih organizmih so v vodi raztopljene številne snovi, kot so [[Beljakovina|beljakovine]], [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] in vodotopni [[polisaharid]]i. Interakcije med vodo in podenotami teh biomakromolekul povzročajo zgibanje beljakovin, združevanje baz DNK in druge pojave, ki so ključnega pomena za življenje.

Številne organske snovi, na primer [[maščobe]], [[olja]] in [[alkan]]i, so [[Hidrofobnost|hidrofobni]], se pravi netopni v vodi. Netopne so tudi številne anorganske snovi, vključno z večino kovinskih [[oksid]]ov, [[sulfid]]ov in [[silikat]]ov.

===Vodikove vezi===
[[Slika:3D model hydrogen bonds in water.svg|thumb|Model vodikovih vezi (1) med molekulami vode]]

Molekula vode lahko zaradi svoje polarnosti v tekočem in trdnem stanju tvori štiri [[Vodikova vez|vodikove vezi]] s sosednjimi molekulami vode. Vodikova vez je približno deset krat mošnejša od [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsove sile]], ki privlači molekule v večini tekočin. Vodikove vezi so vzrok, da ima voda veliko višje [[tališče]] in [[vrelišče]] kot druge analogne spojine, na primer [[vodikov sulfid]]. Z njimi je mogoče pojasniti tudi izjemno visoko [[Specifična toplota|specifično toploto]] (okoli 4,2 J/g/K), [[Talilna toplota|talilno toploto]] (ololi 333 J/g), [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] (2257 J/g) in [[Toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]] (med 0,561 in 0,679 W/m/K). Te lastnosti povzročajo, da je voda najučinkovitejši regulator [[Podnebje|podnebja]] na Zemlji, ki shranjuje energijo in jo prenaša med oceani in ozračjem. Energija vodikove vezi vode je okoli 23 kJ/mol, se pravi da je približno dvajset krat šibkejša od [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]]  O-H  (492 kJ/mol). To pomeni, da je v elektrostatiki udeležena z okoli 90%, preostalih 10% pa prispeva kovalentna vez.<ref>{{navedi revijo |date=1. marca 2000 |title=Compton scattering evidence for covalency of the hydrogen bond in ice|journal=Journal of Physics and Chemistry of Solids |volume=61 |issue=3 |pages=403–406 |doi=10.1016/S0022-3697(99)00325-X |last1=Isaacs |first1=E.D |last2=Shukla |first2=A |last3=Platzman |first3=P.M |last4=Hamann |first4=D.R |last5=Barbiellini |first5=B |last6=Tulk |first6=C.A |bibcode=2000JPCS...61..403I}}</ref>

Obe vezi sta vzrok tudi za visoko [[Površinska napetost|površinsko napetost]] vode<ref>{{navedi knjigo |last=Campbell |first=Neil A. |first2=Brad |last2=Williamson |first3=Robin J. |last3=Heyden |title=Biology: Exploring Life |publisher=Pearson Prentice Hall |year=2006 |location=Boston, Massachusetts |url=http://www.phschool.com/el_marketing.html |isbn=978-0-13-250882-7 |access-date=11. novembra 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102041816/http://www.phschool.com/el_marketing.html |archive-date=2. novembra 2014 |url-status=live }}</ref> in [[kapilarnost]]. Kapilarnost pomeni tendenco vode, da se dvigne po drobni cevki navzgor v nasprotju z [[Težnost|gravitacijo]]. Ta lastnost je pomembna zlasti za gibanje vode navzgor po žilah v rastlinah, kot so drevesa.<ref>[http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html Capillary Action – Liquid, Water, Force, and Surface – JRank Articles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527124752/http://science.jrank.org/pages/1182/Capillary-Action.html |date=27. maja 2013 }}. Science.jrank.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref>

===Samoionizacija===
Voda je šibka raztopina hidronijevega hidroksida, s katerim je v naslednjem ravnotežju:

: 2 H<sub>2</sub>O ⇔ H<sub>3</sub>O<sup>+</sup> + OH<sup>-</sup>

===Električna prevodnost===
Čista voda ima majhno [[Električna prevodnost|električno prevodnost]], ki se zelo poveča z raztapljanjem že majhnih količin [[Ionska spojina|ionskih spojin]], na primer [[Sol|kuhinjske soli]].

Tekoča voda se z [[Električni tok|električnim tokom]] razgradi v njena gradbena elementa kisik in vodik. Proces se imenuje [[elektroliza]]. Razgradnja zahteva več energije kot se sprosti toplote v obratnem procesu  (285,8 kJ/mol ali 15,9 MJ/kg).<ref>{{navedi revijo |last=Ball |first=Philip |title=Burning water and other myths |url=http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |journal=News@nature |date=14. september 2007 |access-date=14. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090228054247/http://www.nature.com/news/2007/070910/full/070910-13.html |archive-date=28. februar 2009 |url-status=live  |doi=10.1038/news070910-13 |s2cid=129704116 }}</ref>

===Mehanske lastnosti===
Tekoča voda se za večino namenov lahko šteje za [[Stisljivost|nestisljivo]]. Njena stisljivot se v normaljih pogojih giblje od 4,4 do 5,1×10<sup>−10</sup> Pa<sup>−1</sup>.<ref>{{navedi revijo |author=Fine, R.A. |author2=Millero, F.J.|date=1973 |title=Compressibility of water as a function of temperature and pressure |volume=59 |issue=10 |page=5529 |journal=Journal of Chemical Physics |doi=10.1063/1.1679903 |bibcode=1973JChPh..59.5529F}}</ref> V oceanih, na primer, se na globini 4.000 m njen volumen zmanjša samo za 1.8 %.<ref name=nave>{{navedi splet |title=Bulk Elastic Properties |author=Nave, R. |website=HyperPhysics |publisher=Georgia State University |url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |access-date=26. oktobra 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028155517/http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hph.html |archive-date=28. oktobra 2007 |url-status=live }}</ref>

[[Viskoznost]] vode pri 20&nbsp;°C je okoli 10<sup>−3</sup> Pa•s ali 0,01 poisa. [[Hitrost zvoka]] v vodi je od 1.400 do 1.540&nbsp;m/s in je odvisna od temperature. Zvok potuje po vodi zelo daleč, zlasti pri nizkih frekvencah. Pri frekvenci 1&nbsp;kHz njegova jakost pade približno za 0,03&nbsp;dB/km. To lastnost izkoriščajo [[kiti]] in ljudje za sporazumevanje in zaznavanje okolice ([[sonar]]).<ref name=NPLcalc>UK National Physical Laboratory, [http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ Calculation of absorption of sound in seawater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161003014920/http://resource.npl.co.uk/acoustics/techguides/seaabsorption/ |date=3. oktobra 2016 }}.</ref>

===Reaktivnost===
Kovinski elementi, ki so bolj [[Elektronegativnost|elektropozitivni]] od vodika, zlasti [[Alkalijska kovina|alkalijske]] in [[Zemljoalkalijska kovina|zemljoalkalijske kovine]], kot so [[litij]], [[natrij]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[cezij]] izpodrinejo vodik iz vode in tvorijo hidrokside. Pri visokih temperaturah [[ogljik]] reagira z vodno paro, pri čemer nastajata [[ogljikov monoksid]] in vodik (vodni plin):

: C + H<sub>2</sub>O → CO + H<sub>2</sub>

==Voda na Zemlji==
[[Hidrologija]] je veda, ki preučuje gibanje, porazdelitev in kakovost vode na Zemlji. Preučevanje porazdelitve vode je hidrografija, preučevanje porazdelitve in gibanja podtalnice je hidrogeologija, preučevanje ledenikov glaciologija, površinskih voda limnologija in oceanov oceanografija. Ekološke procese, povezane s hidrologijo, preučuje ekohidrologija.

Skupna masa vode na površini našega planeta, pod njo in nad njo se imenuje [[hidrosfera]]. Celotna količina vode v vseh oblikah je približno 1,386 × 10<sup>9</sup> kubičnih kilometrov.<ref name=ref4/> Tekoča voda se nahaja v oceanih, morjih, jezerih, rekah, potokih, kanalih, ribnikih in močvirjih. Večina vode je v oceanih. V trdni, tekoči in plinasti obliki je prisotna tudi v ozračju, pod površino pa kot podzemna voda v [[vodonosnik]]ih.

Voda je pomembna v številnih [[geologija|geoloških]] procesih. Talna voda je prisotna v večini kamnin in s svojim tlakom povzroča gubanje površine. Voda v Zemljinem plašču je odgovorna za nastajanje [[vulkan]]ov v podrivnih conah. Na Zemljini površini sodeluje tako v kemičnih kot fizikalnih procesih preperevanja. Voda in v manjši meri led sta zaslužna tudi za transport ogromne količine sedimentov. Ti tvorijo različne vrste [[Sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], ki sestavljajo geološki zapis zgodovine Zemlje.

===Kroženje vode===
{{glavni|Kroženje vode}}
[[Slika:Vodni krog v slovenščini za otroke.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za otroke]]
[[Slika:Vodni krog v slovenščini.jpg|thumb|300px|[[Vodni krog]]-verzija za odrasle]]

Vodni ali hidrološki krog je stalno izmenjavanje vode znotraj hidrosfere, med ozračjem, vodo v zemlji, površinsko vodo, podtalnico in rastlinami.

Voda se nenehno giblje skozi vse te regije v vodnem krogu, ki ga sestavljajo naslednji procesi:

* [[izhlapevanje]] iz oceanov in drugih vodnih teles v zrak ter [[transpiracija]] iz kopenskih rastlin in živali v zrak
* precipitacija vodne pare, ki v zraku kondenzira in pade na zemljo ali v ocean
* odtekanje vode s kopnega, ki večinoma doseže morje

Večina vodnih hlapov, predvsem iz oceana, se vrne vanj, vetrovi pa odnašajo vodne hlape na kopno z enako hitrostjo, kot voda s kopnega odteka v morja. Količina te vode je približno 47 Tt (47 x 10<sup>12</sup> ton) letno. Izhlapevanje in transpiracija na kopnem prispevata dodatnih 72 Tt na leto. Padavine na kopnem (119 Tt na leto) imajo več oblik. Najpogostejše so [[dež]], [[sneg]] in [[toča]], nekaj pa prispevata tudi [[megla]] in [[rosa]].<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis: A Guide to the World's Freshwater Resources |editor=Gleick, P.H. |publisher=Oxford University Press |year=1993 |page=15, Table 2.3 |url=http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408091921/http://www.oup.com/us/catalog/general/subject/EarthSciences/Oceanography/?view=usa&ci=9780195076288 |archive-date=8. aprila  2013  }}</ref> Rosa so majhne kapljice vode, ki kondenzirajo, ko se zelo vlažen zrak sreča s hladno površino. Rosa običajno nastane zjutraj tik pred sončnim vzhodom, ko je temperatura zraka najnižja in ko začne temperatura zemeljske površine naraščati.<ref>{{navedi knjigo |title=Alice's Adventures in Water-land |last1=Ben-Naim |first1=Arieh |last2=Ben-Naim |first2=Roberta |publisher=World Scientific Publishing |year=2011 |page=31 |doi=10.1142/8068 |isbn=978-981-4338-96-7}}</ref> V zraku kondenzirana voda lahko lomi v svetlobo, da nastane [[mavrica]].

Majhni vodni tokovi se izlivajo v reke. Matematični model, ki se uporablja za simulacijo toka reke ali potoka in izračun parametrov kakovosti vode, je hidrološki transportni model. Nekaj vode se preusmerja v namakanje kmetijskih zemljišč. Reke in morja ponujajo možnosti za potovanja in transport. Vodni tokovi z erozijo oblikuje okolje, ustvarjajo rečne doline in delte, bogatijo zemljo in ravnajo tla za kmetijstvo in gradnjo naselij.

[[Poplava]] je dogodek, ko voda iz vodotoka zaradi prevelike količine prestopi bregove in zalije niže ležeče površine. Po drugi strani je [[suša]] obdobje, ki lahko traja več mesecev ali let, ko regija trpi zaradi pomanjkanja vode. To se zgodi zaradi podpovprečne količine padavin, bodisi zaradi [[Topografija|topografije]] bodisi zaradi lege na določeni zemljepisni širini.

===Vodni viri===
{{glavni|Vodni viri}}
Vodni viri so "stoječi" in "tekoči". Voda je lahko shranjena v jezerih, vodni pari, podtalnici ali vodonosnikih ter v ledu in snegu. Od celotne količine svetovne sladke vode je približno 69 odstotkov vode shranjene v [[ledenik]]ih in trajni snežni odeji, 30 odstotkov v podtalnici in preostali 1 odstotek v jezerih, rekah, ozračju in živih bitjih.<ref>{{navedi knjigo |title=Water in Crisis |last=Gleick |first=Peter H. |date=1993 |publisher=Oxford University Press |isbn=019507627-3 |edition=1 |location=New York |publication-date=1993 |page=[https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13] |url=https://archive.org/details/waterincrisisgui00glei/page/13 }}</ref> Dolžina časa skladiščenja je zelo različna. V nekaterih vodonosnikih je shranjena več tisoč let, v jezerih pa se lahko v sušnih obdobjih manjša in v vlažnih obdobjih veča. V nekaterih regijah precejšen del oskrbe z vodo predstavlja voda, shranjena v zalogah. Če odvzemi presegajo ponovna polnjenja, se zaloge zmanjšajo. Po nekaterih ocenah kar 30 odstotkov celotne vode, porabljene za [[namakanje]], izvira iz netrajnostnega odvzema podzemne vode, kar povzroča izčrpavanje podtalnice.<ref>{{navedi revijo |first1=Yoshihide|last1=Wada |first2=L.P.H.|last2=Van Beek|first3=Marc FP |last3=Bierkens|title=Nonsustainable groundwater sustaining irrigation: A global assessment|journal=Water Resources Research |date= 2012 |volume=48 |issue=6 |pages=W00L06 |doi=10.1029/2011WR010562|bibcode=2012WRR....48.0L06W |doi-access=free }}</ref>

===Morska voda in plimovanje===
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 300
 | image1 = Bay of Fundy High Tide.jpg
 | alt1 = 
 | caption1 = Plima
 | image2 = Bay of Fundy Low Tide.jpg
 | alt2 =  
 | caption2 = in oseka v zlivu Fundy, [[Nova Škotska]]
 | footer = 
}}

Morska voda vsebuje v povprečju okoli 3,5 % [[Natrijev klorid|natrijevega klorida]] in manjše količine drugih snovi. Fizikalne lastnosti morske vode se v nekaterih pomembnih vidikih razlikujejo od lastnosti sladke vode. Morska voda zmrzne pri nižji temperaturi (okoli −1.9&nbsp;°C). Njena gostota s padajočo temperaturo narašča, zato svoje maksimalne vrednosti ne doseže pri temperaturi nad lediščem. Slanost morske vode se spreminja od okoli 0,7 % v [[Baltik]]u do 4 % v [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. V [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]], ki je prav za prav jezero, je slanost izjemno visoka in se giblje med 30 in 40 %.

Plimovanje ali [[bibavica]] je naraščanje in padanje gladine morja zaradi delovanja [[Luna|Lunine]] in [[Sonce|Sončeve]] [[težnost]]i na oceane. Plimovanje povzroči spremembe globine morskih in estuarskih vodnih teles in tokove, imenovane plimski tokovi. Sprememba vodne gladine na določeni lokaciji je posledica položaja Lune in Sonca glede na Zemljo, vrtenja Zemlje in lokalne batimetrije. Pas morske obale, ki je ob plimi poplavljen in ob oseki kopen, se imenuje medplimno območje in je pomembno naravno okolje.

==Vplivi na življenje==
[[Slika:Auto-and heterotrophs sl.svg|thumb|200px|[[Fotosinteza]] <span style="color:green;">(zeleno)</span> in [[celično dihanje]] <span style="color:red;">(rdeče)</span>]]

Z biološkega vidika ima voda veliko različnih lastnosti, ki so ključne za nadaljevanje življenja. Voda [[Organska spojina|organskim spojinam]] omogoča reagiranje na načine, ki na koncu omogočajo reprodukcijo. Vse znane oblike življenja so odvisne od vode. Voda je ključnega pomena kot topilo v številnih telesnih tekočinah in bistveni element številnih presnovnih procesov v telesu. Presnova je vsota anabolizma in katabolizma.

[[Anabolizem]] je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul. Procesi so praviloma [[Endotermna reakcija|endotermni]] in [[Redoks reakcija|oksidativni]] in potekajo s pomočjo [[encim]]ov. V teh procesih nastajajo na primer [[škrob]]i, [[Triacilglicerol|trigliceridi]] in [[Beljakovina|proteini]], v katerih so shranjeni energija in informacije.

[[Katabolizem]] pomeni razgradnjo presnovnih produktov na enostavnejše molekule. Telo uporablja katabolne procese zlasti za razstrupljanje in pridobivanje energije. Katabolizem je energijsko povezan z anabolizmom: energija, ki nastaja med katabolnimi procesi, se porablja za izgradnjo kompleksnejših molekul v anabolnih procesih. Brez vode ti procesi ne bi bili mogoči.

Voda je bistvena za [[Fotosinteza|fotosintezo]] in [[dihanje]]. Celice, v katerih poteka fotosinteza, uporabljajo sončno energijo za razgradnjo vode na kisik in vodik.<ref>{{navedi splet|title=Catalyst helps split water : Plants|url=https://asknature.org/strategy/catalyst-helps-split-water/|access-date=10. septembra 2020|website=AskNature|language=en-US}}</ref> Nastali vodik reagira z ogljikovim dioksidom, absorbiranim iz zraka ali vode. V procesu nastajata [[glukoza]] in kisik. Pri dihanju celic je proces obrnjen: ogljik in vodik se v celicah oksidirata v vodo in [[ogljikov dioksid]], pri čemer se sprošča energija.

Voda je osrednjega pomena tudi za kislinsko-bazično nevtralnost in delovanje encimov. Kislino, ki je donor vodikovega iona (protona H<sup>+</sup>), se lahko nevtralizira z bazo, ki je acceptor protonov (hidroksidni ion OH<sup>−</sup>), pri čemer nastaja voda. Voda velja za nevtralno s [[pH]] 7. Kisline imajo pH vrednosti manjše od 7, medtem ko imajo baze vrednosti večje od 7.

===Življenje v vodi===
Površinske vode na Zemlji so polne življenja. Najzgodnejše oblike življenja so se pojavile prav v vodi. Izkjučno v vodi živijo koraj vse [[ribe]], z njo pa so povezani tudi morski sesalci [[delfini]] in [[kiti]]. [[Dvoživke]] preživijo del svojega življenja v vodi in del na kopnem. V vodi rastejo haloge in [[alge]], ki so osnova za nekatere podvodne ekosisteme. [[Plankton]] je na splošno temelj oceanske prehranjevalne verige.

Vodni [[vretenčarji]] pridobivajo za življenje potreben kisik na različne načine. Ribe imajo namesto [[Pljuča|pljuč]] [[škrge]]. Nekatere vrste rib, kot je pljučarica, imajo celo oboje. Vodni sesalci, kot so delfini, kiti, vidre in tjulnji, morajo občasno priti na površje in dihati zrak. Nekatere [[dvoživke]] lahko absorbirajo kisik skozi svojo kožo. [[Nevretenčarji]] imajo široko paleto prilagoditev za preživetje v vodah z majhno vsebnostjo kisika, vključno z dihalnicami ([[mehkužci]])  in škrgami ([[rakovice]]). Ker se je življenje nevretenčarjev razvilo v vodnem okolju, ima večina malo ali nobene posebne prilagoditve za dihanje v vodi.

<gallery>
Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Biotska raznovrstnost koralnega grebena
Slika:Diatoms through the microscope.jpg|Nekaj morskih diatomej, ključne skupine [[fitoplankton]]a
Slika:VonDamm Crustaceans.jpg|Raki na Von Dammovem hidrotermalnem polju preživijo tudi v spremenjeni kemiji vode
</gallery>

==Vpliv na človeštvo==
Zgodovinske človeške civilizacije so se razvile ob velikih rečnih tokovih. [[Mezopotamija]], ki se pogosto šteje za zibelko civilizacije, leži med rekama [[Evfrat]] in [[Tigris]]. [[Stari Egipt|Egipčanska]] civilizacija se je razvila ob Nilu. V Indiji je od leta 3300 pr. n. št. do 1300 pr. n. št. cvetela civilizacija ob Indu in njegovih pritokih s Himalaje. Ob reki (Tibera) je bil ustanovljen tudi Rim.
   
Velike metropole, kot so Rotterdam, London, Montreal, Pariz, New York, Buenos Aires, Šanghaj, Tokio, Chicago in Hongkong, dolgujejo del svojega uspeha njihovi dostopnosti po vodi in posledični širitvi trgovine. Iz istega razloga so cveteli tudi otoki z varnimi pristanišči, kot je Singapur. V Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer je vode bolj malo, je bil dostop do čiste pitne vode ša kako pomemben dejavnik človekovega razvoja.

===Zdravje in onesnaževanje===
[[Slika: Field Trip- water sampling.jpg|thumb|Vzorčenje vode]]

Voda, primerna za prehrano ljudi, se imenuje pitna voda. Voda, ki ni pitna, se lahko pretvori v pitno s filtracijo ali destilacijo ali z vrsto drugih metod. Dostopa do zdrave pitne vode nima več kot 660 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|title=On Water|url=https://www.eib.org/en/essays/on-water|access-date=13. oktobra 2020|website=Evropska investicijska banka |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2.4 billion Without Adequate Sanitation. 600 million Without Safe Water. Can We Fix it by 2030?|url=https://ieg.worldbankgroup.org/blog/over-24-billion-without-adequate-sanitation-600-million-without-safe-water-how-do-we-bridge|access-date=13. oktobra 2020|website=ieg.worldbankgroup.org|language=en}}</ref>

Voda, neprimerna za pitje, vendar neškodljiva na primer za kopanje, ima več imen, na primer  "varna za kopanje". [[Klor]], ki se uporablja za pripravo vode, draži kožo in sluznico. Vsebnost klora, v pitni vodi običajno 1 ppm in v vodi za kopanje običajno 1-2 ppm, je predmet državne regulative. Klor v kopališki vodi pri teh koncentracijah še ne reagira z nečistočami. Za vzdrževaje primerne kakovosti kopališke vode je potrebna dodatna obdelava, na primer s [[Kalcijev hipoklorit|klorovim apnom]]  (Ca(ClO)<sub>2</sub>), [[ozon]]om (O<sub>3</sub>) ali [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično svetlobo]].

Recikliranje vode je proces, v katerem se odpadna voda, predvsem komunalna, pretvori v vodo, uporabno za druge namene.

Sladka voda je obnovljiv vir, ki se obnavlja v naravnem vodnem krogu. Zaradi njene neenakomerne porazdelitve v času in prostoru, se zaradi naraščajočih potreb kmetijstva in industrije ter naraščajočega števila prebivalstva stalno povečujejo pritiski za dostop do nje. Trenutno skoraj milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do varne in cenovno dostopne vode. Leta 2000 so Združeni narodi določili razvojne cilje tretjega tisočletja za vodo, da bi do leta 2015 prepolovili delež ljudi po vsem svetu brez dostopa do varne vode in sanitarij. Doseganje tega cilja je bilo neenakomerno in leta 2015 so se ZN zavezali k trajnostnemu razvoju, da bi dosegli univerzalni dostop do varne in cenovno dostopne vode in sanitarij do leta 2030. Slaba kakovost vode in slaba higiena sta smrtonosni. Zaradi bolezni, povezanih z vodo, vsako leto umre približno pet milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi varna voda lahko vsako leto preprečila 1,4 milijona smrti otrok zaradi driske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/features/QA/70/en/ |title=World Health Organization. Safe Water and Global Health |publisher=Who.int |date=25. junija 2008 |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101224174349/http://www.who.int/features/qa/70/en/ |archive-date=24. decembra 2010 |url-status=live }}</ref>

V državah v razvoju 90 % komunalne odpadne vode odteka neprečiščene v lokalne vodotoke.<ref>{{navedi knjigo |title=Environmentally Sound Technology for Wastewater and Stormwater Management: An International Source Book |author=UNEP International Environment |year=2002 |publisher=IWA Publishing |isbn=978-1-84339-008-4 |oclc=49204666}}</ref> Približno 50 držav s približno tretjino svetovnega prebivalstva trpi zaradi srednjega ali velikega pomanjkanja vode. 17 od teh držav letno porabi več vode, kot jo dopolnijo njihovi naravni vodni krogi.<ref>{{navedi knjigo |title=Climate Change and Developing Countries |last=Ravindranath |first=Nijavalli H. |first2=Jayant A. |last2=Sathaye |year=2002 |publisher=Springer |isbn=978-1-4020-0104-8 |oclc=231965991}}</ref> Poraba ne vpliva samo na površinska sladkovodna telesa, kot so reke in jezera, ampak uničuje tudi podtalnico.

V letu 2020 je bilo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji ocenjeno za 94 vodnih teles, od tega za 82 rek, 6 jezer in 6 morskih lokacij. Za matriks voda je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 90 vodnih teles. Dobro kemijsko stanje je bilo ugotovljeno za 86 vodnih teles (95,6 %), slabo pa za štiri vodna telesa površinskih voda (4,4 %). Za matriks živi organizmi je bilo kemijsko stanje ocenjeno za 28 vodnih teles in slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na vseh vodnih telesih (100%). Rezultati monitoringa kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji namreč v splošnem kažejo, da sta najbolj problematični snovi, ki povzročata slabo kemijsko stanje, [[živo srebro]] in [[Brom|bromove spojine]] v živih organizmih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Porocilo-o-kemijskem-stanju-povrsinskih-voda-2020.pdf|title=Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo za leto 2020|date=november 2021|publisher=Agencija RS za okolje (ARSO)}}</ref> Splošno ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji v letu 2018 [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] ocenjuje večinoma dobro, kar naj bi veljalo predvsem za obalno morje in v glavnem tudi za vodotoke, čeprav v letu 2018 pridobljene ocene ekološkega stanja na podlagi rib potrjujejo širše prisotno hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodotokov in njihovega zaledja. Zaznali so tudi hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost Blejskega jezera, kar govori o stopnjevanje pritiskov ob obali jezera, glavni problem zadrževalnikov v severovzhodni Sloveniji pa tudi v letu 2018 ostaja preobremenjenost s hranili (gnojila v kmetijstvu, fosfati v odplakah ipd).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ekolosko-stanje-voda-v-Sloveniji_letno-porocilo-2018_koncno.pdf|title=Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji-Poročilo o monitoringu za leto 2018|date=oktober 2020|accessdate=7.6.2022|publisher=ARSO}}</ref>

===Raba vode===
[[Slika:Water withdrawals per capita sl.svg|thumb|upright=1.6|Poraba vode za poljedelstvo, industrijo in komunalo po prebivalcu leta 2010, merjena v kubičnih metrih (m³)<ref>{{navedi splet |title=Water withdrawals per capita |url=https://ourworldindata.org/grapher/water-withdrawals-per-capita |website=Our World in Data |access-date=6. marca 2020}}</ref>]]

====Kmetijstvo====
80 do 90 odstotkov vode, ki jo porabijo ljudje, gre za [[namakanje]] v kmetijstvu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|archive-url=https://web.archive.org/web/20120301011840/http://www.wbcsd.org/includes/getTarget.asp?type=d&id=MTYyNTA|url-status=dead|archive-date=1. marec 2012 |title=WBCSD Water Facts & Trends |access-date=25. julija 2010}}</ref>

Dostop do sladke vode se pogosto šteje za samoumeven, zlasti v razvitih državah, ki so zgradile sofisticirane sisteme za zbiranje, čiščenje in dovajanje vode ter odstranjevanje odpadnih voda. Čedalje večji gospodarski, demografski in podnebni pritiski povzročajo vse večjo zaskrbljenost zaradi vprašanj, povezanih z vodo. Pritiske še povečujejo naraščajoče število prebivalcev, večanje obdelovalnih površin za pridelavo hrane in biogoriv in industrije z veliko porabo vode.<ref>United Nations Press Release POP/952 (13. marec 2007). [https://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm World population will increase by 2.5 billion by 2050] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140727030018/http://www.un.org/News/Press/docs/2007/pop952.doc.htm |date=27. julija 2014}}</ref>

Raziskavo upravljanja voda v kmetijstvu je leta 2007 izvedel Mednarodni inštitut za upravljanje voda na [[Šrilanka|Šrilanki]], da bi ugotovil, ali ima svet dovolj vode za svoje naraščajoče prebivalstvo.<ref>Molden, D. (ur). ''Water for food, Water for life: A Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture''. Earthscan/IWMI, 2007.</ref> Ocenila se je trenutna razpoložljivost vode za kmetijstvo v svetovnem merilu in začrtale lokacije, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode. Ugotovilo se je, da petina ljudi na svetu, se pravi več kot 1,2 milijarde, živi na območjih fizičnega pomanjkanja vode, kjer ni dovolj vode za zadostitev vseh potreb. Nadaljnjih 1,6 milijarde ljudi živi na območjih z gospodarskim pomanjkanjem vode, kjer zaradi pomanjkanja naložb v vodo ali nezadostnih človeških zmogljivosti oblasti ne morejo zadovoljiti povpraševanja po vodi. Poročilo ugotavlja, da bi bilo v prihodnosti mogoče pridelati potrebno hrano, vendar bo nadaljevanje današnjega načina proizvodnje hrane in okoljskih trendov povzročilo krize v mnogih delih sveta. Da bi se izognili svetovni vodni krizi, si bodo morali kmetje prizadevati povečati produktivnost za zadostitev naraščajočih potreb po hrani, medtem ko bodo morale industrije in mesta najti načine za učinkovitejšo rabo vode.<ref>Chartres, C., Varma, S. (2010). ''Out of water. From Abundance to Scarcity and How to Solve the World's Water Problems''. FT Press (US).</ref>

Pomanjkanje vode povzročajo tudi proizvodi, ki porabijo veliko količino vode. Za pridelavo 1&nbsp;kg [[bombaž]]a, potrebnega za izdelavo približno enih hlač, je potrebnih 10,9 m<sup>3</sup> vode. Samo za pridelavo bombaža se porabi 2,4 % svetovne porabe vode. Ogromo škodo za okolje je pridelava bombaža že povzročila. Odvzemanje vode iz [[Sir Darja|Sir Darje]] in [[Amu Darja|Amu Darje]] je v veliki meri vzrok za usihanje [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]].<ref>{{navedi splet |first1=A.K. |last1=Chapagain |first2=A.Y. |last2=Hoekstra |first3=H.H.G. |last3=Savenije |first4=R. |last4=Guatam |title=The Water Footprint of Cotton Consumption |url=http://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |publisher=IHE Delft Institute for Water Education |date=September 2005 |access-date=24. oktobra  2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190326141524/https://waterfootprint.org/media/downloads/Report18.pdf |archive-date=26. marca 2019 |url-status=live }}</ref>

<gallery width="280px" height="200px">
Slika:Water requirement per tonne of food product sl.svg|Poraba vode za tono ali m<sup>3</sup> živila 
Slika:Subsurface drip emission on loamy soil.ogv|Kapljično namakanje
Slika:SiphonTubes.JPG|Namakanje pridelkov 
</gallery>

====Voda kot znanstveni standard====
7. aprila 1795 je bil v Franciji definiran [[gram]] kot ''"absolutna masa volumna čiste vode, enakega kocki s stranicami 1/100 metra pri temperaturi tališča ledu"''.<ref>[http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm Décret relatif aux poids et aux mesures. 18 germinal an 3 (7. april  1795)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130225163152/http://smdsi.quartier-rural.org/histoire/18germ_3.htm |date=25. februarja 2013 }} (francosko). quartier-rural.org</ref>

Za bolj praktično rabo je bil potreben kovinski referenčni standard, tisočkrat večji [[kilogram]]. V ta namen je bila naročena natančna določitev mase enega litra vode. Kljub dejstvu, da je definicija grama določala vodo pri 0&nbsp;°C, ki je zelo ponovljiva temperatura, so se znanstveniki odločili, da bodo na novo opredelili standard in svoje meritve opravili pri temperaturi največje gostote vode, ki je bila takrat izmerjena v 4&nbsp;°C.<ref>[http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm here L'Histoire Du Mètre, La Détermination De L'Unité De Poids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725163108/http://histoire.du.metre.free.fr/fr/index.htm |date=25. julija  2013 }}. histoire.du.metre.free.fr</ref>

[[Kelvinova temperaturna lestvica]] sistema SI je temeljila na trojni točki vode, opredeljeni kot natančno 273,16 K (0,01&nbsp;°C), vendar od maja 2019 temelji na [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovi konstanti]]. Kelvinova lestvica je absolutna temperaturna lestvica z enakim prirastkom kot Celzijeva temperaturna lestvica, ki je bila prvotno opredeljena glede na vrelišče vode, nastavljeno na 100&nbsp;°C, in tališče vode, nastavljeno na 0&nbsp;°C.

Naravna voda je sestavljena predvsem iz [[izotop]]ov <sup>1</sup>H in <sup>16</sup>O, vsebuje pa tudi majhne količine težjih izotopov <sup>18</sup>O, <sup>17</sup>O in <sup>2</sup>H ([[devterij]]). Odstotek težjih izotopov je zelo majhen, a kljub temu vpliva na lastnosti vode. Voda v rekah in jezerih običajno vsebuje manj težjih izotopov kot morska voda, zato je standardna voda opredeljena v specifikaciji Dunajske standardne srednje oceanske vode.

====Pitna voda====
[[Slika:2006 Global Water Availability sl.svg|thumb|right|upright=1.6|Razpoložljivost vode: delež prebivalstva po državah, ki ima dostop do zdrave pitne vode]]

Človeško telo vsebuje od 55 % do 78 % vode, odvisno od telesne zgradbe.<ref>[http://www.madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html Re: What percentage of the human body is composed of water?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071125073713/http://madsci.org/posts/archives/2000-05/958588306.An.r.html |date=25. novembra 2007 }} Jeffrey Utz, M.D., The MadSci Network</ref> Za pravilno delovanje telo potrebuje od enega do sedem litrov vode na dan, da se izogne dehidraciji. Količina je odvisna od dejavnosti, temperature in vlažnosti zraka in drugih dejavnikov. Večino vode zaužijemo s hrano ali pijačo in seveda s pitjem čiste vode. Natančna količina vode, ki jo mora zaužiti zdrava oseba, ni jasna. British Dietetic Association svetuje, naj se za vzdrževanje pravilne hidracije zaužije 2,5 litra vode dnevno, od tega 1,8 litra neposredno s pitjem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |title=Healthy Water Living |publisher=BBC |access-date=1. februarja 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070101100025/http://www.bbc.co.uk/health/healthy_living/nutrition/drinks_water.shtml |archive-date=1. januarja 2007}}</ref> Medicinska stroka zagovarja manjšo količino vode, običajno 1 liter, plus količino, izgubljeno zaradi potenja in vročega vremena.<ref name=Rhoades_2003>{{navedi knjigo |author1=Rhoades RA |author2=Tanner GA |title=Medical Physiology |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |edition=2. |location=Baltimore |year=2003 |isbn=978-0-7817-1936-0 |oclc=50554808 |url=https://archive.org/details/medicalphysiolog0000unse }}</ref>

Zdrave [[Ledvica|ledvice]] lahko izločijo od 0,8 do 1 litra vode na uro, vendar stres, kot je vadba, lahko to količino zmanjša. Ljudje med vadbo pogosto pijejo veliko več vode, kot je potrebno, in se s tem izpostavljajo nevarnosti zastrupitve z vodo (hiperhidracija), ki je lahko usodna.<ref>{{navedi revijo |author=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |display-authors=etal |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise |journal=Med Sci Sports Exerc |year=1985 |volume=17 |issue=3 |pages=370–375 |pmid=4021781 |doi=10.1249/00005768-198506000-00012  }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Noakes TD |author2=Goodwin N |author3=Rayner BL |author4=Branken T |author5=Taylor RK |title=Water intoxication: a possible complication during endurance exercise, 1985 |journal=Wilderness Environ Med |year=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=221–227 |pmid=16366205 |doi=10.1580/1080-6032(2005)16[221:WIAPCD]2.0.CO;2|doi-access=free }}</ref> Zdi se, da priljubljena trditev, da ''"mora človek zaužiti osem kozarcev vode na dan"'', nima resnične znanstvene podlage.<ref>{{navedi revijo |title="Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 × 8"? |journal=American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology |volume=283 |issue=5 |pages=R993–R1004 |doi=10.1152/ajpregu.00365.2002 |pmid=12376390 |year=2002 |last1=Valtin |first1=Heinz |s2cid=2256436 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190222112803/http://pdfs.semanticscholar.org/3595/81eb8fa614a2f8c765dc1d4fed3c0e39ee7e.pdf |url-status=dead |archive-date=22. februarja 2019 }}</ref> Študije so pokazale, da je bil dodaten vnos vode, zlasti do 500 mililitrov med obrokom, povezan z izgubo teže.<ref>{{navedi revijo |author1=Stookey JD |author2=Constant F |author3=Popkin BM |author4=Gardner CD |title=Drinking water is associated with weight loss in overweight dieting women independent of diet and activity |journal=Obesity |volume=16 |issue=11 |pages=2481–2488 |date=november 2008 |pmid=18787524 |doi=10.1038/oby.2008.409|s2cid=24899383 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |title=Drink water to curb weight gain? Clinical trial confirms effectiveness of simple appetite control method |date=23. avgusta  2010 |website=www.sciencedaily.com |access-date=14. maja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707071448/https://www.sciencedaily.com/releases/2010/08/100823142929.htm |archive-date=7. julija 2017 |url-status=live  }}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Dubnov-Raz G |author2=Constantini NW |author3=Yariv H |author4=Nice S |author5=Shapira N |title=Influence of water drinking on resting energy expenditure in overweight children |journal=International Journal of Obesity |volume=35 |issue=10 |pages=1295–1300 |date=oktober 2011 |pmid=21750519 |doi=10.1038/ijo.2011.130|doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Dennis EA |author2=Dengo AL |author3=Comber DL |display-authors=etal |title=Water consumption increases weight loss during a hypocaloric diet intervention in middle-aged and older adults |journal=Obesity |volume=18 |issue=2 |pages=300–307 |date=februar 2010 |pmid=19661958 |pmc=2859815 |doi=10.1038/oby.2009.235}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vij VA |author2=Joshi AS |title=Effect of 'water induced thermogenesis' on body weight, body mass index and body composition of overweight subjects |journal=Journal of Clinical and Diagnostic Research |volume=7 |issue=9 |pages=1894–1896 |date=September 2013 |pmid=24179891 |pmc=3809630 |doi=10.7860/JCDR/2013/5862.3344}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Muckelbauer R |author2=Sarganas G |author3=Grüneis A |author4=Müller-Nordhorn J |title=Association between water consumption and body weight outcomes: a systematic review |journal=The American Journal of Clinical Nutrition |volume=98 |issue=2 |pages=282–299 |date=avgust 2013 |pmid=23803882 |doi=10.3945/ajcn.112.055061|s2cid=12265434 |doi-access=free }}</ref> Ustrezen vnos tekočine pomaga preprečiti zaprtje.<ref>[http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation Water, Constipation, Dehydration, and Other Fluids] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150304043454/http://www.webmd.com/digestive-disorders/water-a-fluid-way-to-manage-constipation |date=4. marec 2015 }}. Sciencedaily.com. Pridobljeno 28. sptembra 2015.</ref>

[[Slika:DIN 4844-2 D-P005.svg|thumb|right|Znak, da voda ni pitna]]

Izvirno priporočilo za dnevni vnos vode, ki ga je objavil Ameriški urad za živila in prehrano leta 1945, pravi, naj bi bila količina vode en mililiter za vsako vnešeno kalorijo hrane. Večino te vode vsebujejo že sama živila.<ref>{{navedi knjigo |title=Food and Nutrition Board, National Academy of Sciences. Recommended Dietary Allowances |publisher=National Research Council, Reprint and Circular Series, No. 122 |year=1945 |pages=3–18}}</ref> Najnovejše referenčno poročilo o prehranskem vnosu, ki ga je na splošno priporočil Nacionalni raziskovalni svet Združenih držav na podlagi povprečnega skupnega vnosa vode iz podatkov raziskav v ZDA, priporoča dnevni vnos 3,7 litra vode za moške in 2,7 litra za ženske, pri čemer opozarja, da voda v hrani zagotavljala približno 19 % celotnega vnosa vode.<ref>{{navedi knjigo | title=Dietary Reference Intakes for Water, Potassium, Sodium, Chloride, and Sulfate | publisher=National Academies Press | publication-place=Washington, D.C. | date=2005-05-18 | isbn=978-0-309-09169-5 | doi=10.17226/10925}}</ref> Nosečnice in doječe matere potrebujejo dodatno količino vode. Nosečnice bi morale povečati dnevni vnos vode za 0,2 l, doječe matere pa za 0,8 l.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |title=Water: How much should you drink every day? |publisher=Mayoclinic.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101204012725/http://www.mayoclinic.com/health/water/NU00283 |archive-date=4. decembra 2010 |url-status=live  }}</ref>

Telo izloča vodo s [[seč]]em, [[znojenje]]m in [[dihanje]]m. Visoke temperature povzročajo dodatno izločanje vode.

Pitna voda vsebuje nekaj nečistoč. Med najpogostejše spadajo kovinske soli in oksidi, vključno s [[kalcij]]em, [[magnezij]]em, [[Baker|bakrom]], [[železo]]m, [[mangan]]om in [[Svinec|svincem]]<ref>{{navedi knjigo |last=Smith |first=Roland |title=Conquering Chemistry |edition=4. |year=2008 |publisher=Cengage Learning Australia |isbn=978-0170226820}}</ref> in/ali škodljivimi bakterijami. Nekatere nečistoče so sprejemljive in celo zaželene za izboljšanje okusa in zagotavljanje potrebnih elektrolitov.<ref>{{navedi knjigo |last=Maton |first=Anthea |author2=Jean Hopkins |author3=Charles William McLaughlin |author4=Susan Johnson |author5=Maryanna Quon Warner |author6=David LaHart |author7=Jill D. Wright |title=Human Biology and Health |publisher=Prentice Hall |year=1993 |location=Englewood Cliffs, New Jersey |isbn=978-0-13-981176-0 |oclc=32308337 |url=https://archive.org/details/humanbiologyheal00scho }}</ref>

Največji posamični vir pitne vode na Zemlji je [[Bajkalsko jezero]] v [[Sibirija|Sibiriji]],<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C |page=[https://archive.org/details/bub_gb_ujf0kkNF2H8C/page/n140 125] |title=Water: a shared responsibility |author=Unesco |publisher=Berghahn Books |year=2006 |isbn=978-1-84545-177-6}}</ref> ki vsebuje 23.615,39&nbsp;km³ vode.<ref>{{navedi splet |date=oktober 2002 |url=http://users.ugent.be/~mdbatist/intas/morphometry.htm |title=Morphometric data |work=A new bathymetric map of Lake Baikal |publisher=Univerza v Gentu |location=Gent |accessdate=9. junija 2009 |archive-date=2018-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225085935/http://users.ugent.be/~mdbatist/intas/morphometry.htm |url-status=dead }}</ref>

V poročilu o spremljanju stanja pitnih voda za leto 2020 slovensko ministrstvo za zdravje na osnovi rezultatov izvedenih fizikalnih, -kemijskih in mikrobioloških preskušanj ugotavlja, da naj bi bil delež skladnih vzorcev za mikrobiološke parametre ([[Escherichia coli]] in [[enterokoki]]) pri manjših vodovodih večji od 94 %, pri večjih vodovodih pa naj bi bil delež skladnih vzorcev večji od 99 %. Podatki kažejo tudi, da je delež vzorcev, odvzetih na oskrbovalnih območjih, kjer se mikrobiološka dezinfekcija ne izvaja (oziroma samo občasno; pomeni, da se v vodo ne dodajajo dezinfekcijski dodatki), na območju celotne Slovenije 24,3 %, na območju posamezne statistične regije pa se delež giblje med 5,8 % (Zasavska Slovenija) in do 52,1 % (Osrednjeslovenska regija). Razlike v deležih so odvisne predvsem od kakovosti vode na viru ter kakovosti in dolžine vodovodnega omrežja.<ref>{{Navedi splet|url=http://mpv.si/assets/docs/mpv-letno-porocilo-2020.pdf|title=Letno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020|date=junij 2021|accessdate=7.6.2022|website=Ministrstvo za zdravje}}</ref>

====Umivanje in pranje====
Voda lahko tvori [[Raztopina|raztopine]] in [[Emulzija|emulzije]] in je zato uporabna za različne oblike umivanja in pranja. Umivanje je pomemben vidik osebne higiene, veliko vode pa se porabi tudi za pranje in pomivanje posode. V povprečnem gospodinjstvu razvitega dela sveta se za vse to porabi več sto litrov vode dnevno.

====Transport====
Prevoz blaga po morju, rekah in kanalih je pomemben del svetovnega gospodarstva.

====Izmenjava toplote====
Voda in para sta zaradi svoje razpoložljivosti in visoke toplotne kapacitete običajna medija za izmenjavo toplote, tako za hlajenje kot ogrevanje. Hladna voda je v naravi na voljo v jezerih, vodotokih in morju. Zaradi visoke izparilne/kondenzacijske toplote je še posebej učinkovita za prenos toplote z izparevanjem in kondenzacijo vode.

Pomanjkljivost vode je, da kovine, ki se običajno uporabljajo v industriji, na primer [[jeklo]] in [[baker]], v neobdelani vodi in pari hitreje oksidirajo. Voda se v skoraj vseh [[termoelektrarna]]h uporablja kot delovna tekočina v zaprti zanki med kotlom, [[Parna turbina|parno turbino]] in kondenzatorjem in kot hladilna tekočina v toplotnih izmenjevalcih in hladilnih stolpih. V ZDA so ravno termoelektrarne največji porabnik hladilne vode.<ref>''Water Use in the United States''. National Atlas.gov. Arhivirano 14. avgusta 2009 na Wayback Machine.</ref>

V [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]] se voda lahko uporablja tudi kot moderator [[nevtron]]ov. V večini jedrskih reaktorjev je voda hkrati hladilno sredstvo in moderator. To zagotavlja tudi nekaj pasivne varnosti, saj odstranitev vode iz reaktorja upočasni jedrsko reakcijo. Za zaustavitev jedrske reakcije so primernejše druge metode, zaželeno pa je, da je jedro reaktorja pokrito z vodo, ki zagotavlja ustrezno hlajenje.

====Gašenje požarov====
[[Slika:MH-60S Helicopter dumps water onto Fire.jpg|right|thumb|Gašenje gozdnega požara z vodo]]

Voda ima visoko [[Izparilna toplota|izparilno toploto]] in je relativno nereaktivna in zato primerna tekočina za gašenje požarov. Izhlapevanje vode odvzema ognju toploto. Za gašenje požarov, v katerih gorijo tudi olja in organska topila, je voda nevarna in zato neprimerna.

Pri uporabi vode za gašenje požarov je treba upoštevati tudi nevarnost eksplozije pare, ki se lahko zgodi v zelo vročih požarih v zaprtih prostorih, in eksplozije [[vodik]]a. Vodik nastaja v stiku vode z nekaterimi kovinami in žarečim [[ogljik]]om ([[premog]], [[koks]], [[oglje]]), pri čemer nastaja [[vodni plin]].

Silovitost takšnih eksplozij je bila vidna v [[Černobilska nesreča|černobilski katastrofi]]. Vode v tem primeru ni prispevalo gašenje požara, temveč lastni hladilni sistem reaktorja. Do eksplozije pare je prišlo, ko je ekstremno pregreto jedro reaktorja povzročilo pretvorbo vode v paro. Eksplozija vodika bi lahko bila tudi posledica reakcije pare z vročim [[cirkonij]]em.

Nekateri kovinski oksidi, predvsem oksidi alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin, pri reakciji z vodo proizvedejo dovolj toplote, da lahko povzroči požar. [[Kalcijev oksid|Živo apno]] (CaO) je množično proizvajana snov, ki se pogosto prevaža v papirnatih vrečah. Če se vreče zmočijo, se lahko vnamejo, saj njihova vsebina burno reagira z vodo in sprošča toploto.<ref>{{navedi splet |title=Material Safety Data Sheet: Quicklime |url=https://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |publisher=Lhoist North America |date=6. avgust 2012 |access-date=24. oktober 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160705030051/http://www.lhoist.com/sites/lhoist/files/lna_msds_quicklime_2012-3.pdf |archive-date=5. julij 2016 |url-status=live }}</ref>

====Šport in razvedrilo====
Voda je priljubljen medij za različne športe in razvedrilo. Med najbolj množične vodne športe spadajo plavanje, smučanje na vodi, jadranje, surfanje in potapljanje. Na ledu in snegu se drsa, smuča in sanka. Šumenje tekoče vode pomirja, ribniki in vodometi pa krasijo naše okolje. Pomembno je tudi športno ribištvo.

====Obdelava vode====
V obdelavo vode spadajo priprava pitne in tehnološke vode in čiščenje komunalnih in industrijskih odplak.

Oskrba ljudi s pitno vodo vključuje vodna zajetja, vodnjake, cisterne za zbiranje deževnice, naprave za čiščenje vode, rezervoarje in vodovodno omrežje, vključno s starimi akvadukti. V razvoju so generatorji atmosferske vode.

Viri pitne vode so običajno izviri in vrtine (vodnjaki) ter jezera in vodotoki. Črpališča podtalnice bi morala biti na takšnih mestih, kjer podtalnico stalno obnavljajo površinski vodni viri. Med pomembne vodne vire spada tudi zbiranje deževnice. Voda za pitje zahteva ustrezno čiščenje, ki zajema odstranjevanje škodljivih raztopljenih snovi in mikroorganizmov. Priljubljena metoda je filtriranje s peščenimi filtri, ki odstranijo samo lebdeče delce. Škodljive mikroorganizme se uniči s prekuhavanjem in kloriranjem. Lebdeče delce, mikroorganizme in raztopljene snovi se odstrani z [[Destilacija|destilacijo]]. Sodobnejša metoda čiščenja je [[reverzna ozmoza]]. Pogosto je tudi [[razsoljevanje]] morske vode, ki je dražje in se uporablja zlasti na obalah s sušnim podnebjem.

Distribucija pitne vode poteka preko komunalnih vodovodnih sistemov, dostave s cisternami in ustekleničene vode. V mnogih državah je pitna voda brezplačna. V nekaterih državah, na primer v [[Hong Kong]]u, se pitna voda uporablja samo za nujne človeške potrebe, medtem ko se za sanitarije uporablja morska voda. 
 
Onesnaževanje vode je lahko največja posamezna zloraba vode. Če onesnaževalo omejuje druge rabe vode, postane uničevalec vodnega vira, ne glede na koristi, ki jih ima onesnaževalec. Ceno onesnažene vode plačajo vsi, medtem ko se dobiček podjetij ne prerazporeja med lokalno prebivalstvo, ki je žrtev tega onesnaženja.

Farmacevtski izdelki, ki jih uživajo ljudje, pogosto končajo v vodotokih. Če niso biološko razgradljivi in se kopičijo v vodnih organizmih, imajo lahko škodljive učinke na vodno življenje. V razvitejšem delu sveta se komunalne in industrijske odpadne vode običajno čistijo v čistilnih napravah.
{{gallery
|align=center
|Slika:TapWater-china.JPG|Ročna vodna črpalka
|Slika:Usine Bret MG 1648.jpg|Obrat za čiščenje vode
|Slika:Reverse osmosis desalination plant.JPG|Razsoljevanje vode z reverzno osmozo;  [[Barcelona]], [[Španija]]
}}

====Raba v industriji====
Veliko industrijskih postopkov temelji na kemičnih reakcijah v vodnih [[raztopina]]h, [[emulzija]]h in [[suspenzija]]h reaktantov in produktov. Voda se uporablja tudi za raztapljanje in [[Ekstrakcija|ekstrakcijo]] snovi, izpiranje produktov in pranje procesne opreme. Veliko vode se porabi v rudarstvu, industriji [[Celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja, za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter hlajenje. Industrija pogosto povzroča veliko onesnaženje vodni teles.

[[Slika:Hidroelektrarna Medvode - odprt jez.jpg|alt=|sličica|Jez [[Hidroelektrarna Medvode|Hidroelektrarne Medvode]]]]
[[Slika:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|sličica|[[Jez Treh sotesk]] na reki ([[Jangce]], [[Kitajska]], je največja hidroelektrarna na svetu z močjo 22,5 GW]]

Energija vode se izkorišča tudi za proizvodnjo električne energije. Voda žene vodne turbine, povezane z generatorji. Tovrstna električna energija je poceni, obnovljiva in ne onesnažuje okolja.

Voda pod tlakom se uporablja za vodno peskanje in rezanje z vodnim curkom. Za natančno rezanje se uporabljajo visokotlačne vodne pištole. Postopek je zelo učinkovit, relativno varen in neškodljiv za okolje. Voda se uporablja tudi za hlajenje strojev in preprečevanje pregrevanja, na primer žaginih listov.

V številnih industrijskih procesih se uporablja kot topilo in medij za izmenjavo toplote. Voda za te namene mora biti ustrezno čista. Odvajanje neprečiščene industrijske vode v okolje je onesnaževanje, ki je lahko kemično, na primer izpust raztopin, in toplotno, na primer izpust vroče hladilne vode. Voda pred izpustom v okolje bi morala biti ustrezno očiščena in ohlajena.

=====Kemična industrija=====
Voda se v kemičnih reakcijah pogosto uporablja kot topilo ali reaktant in manj pogosto kot topljenec ali [[katalizator]]. V anorganskih reakcijah je voda običajno topilo, ki raztopi številne [[Ionska spojina|ionske]] in druge polarne spojine, kot so [[amonijak]] in spojine, podobne vodi. V organskih reakcijah se običajno ne uporablja kot topilo, ker slabo raztopi reaktante. Voda je [[Amfoternost|amfoterna]] (kisla in bazična) in [[Nukleofilnost|nukleofilna]]. Te lastnosti so včasih kljub temu zaželene.

V zadnjem času je predmet raziskav superkritična voda, ker nasičena s kisikom učinkovito oksidira organska onesnaževala. V nekaterih procesih v kemični industriji se uporablja tudi vodna para, na primer v proizvodnji [[Akrilna kislina|akrilne kisline]] iz [[akrolein]]a, [[propen]]a in [[propan]]a.<ref>{{navedi revijo|title=The reaction network in propane oxidation over phase-pure MoVTeNb M1 oxide catalysts|journal=Journal of Catalysis|date=2014|volume=311|pages=369–385|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2013.12.008|last1=Naumann d'Alnoncourt|first1=Raoul|last2=Csepei|first2=Lénárd-István|last3=Hävecker|first3=Michael|last4=Girgsdies|first4=Frank|last5=Schuster|first5=Manfred E|last6=Schlögl|first6=Robert|last7=Trunschke|first7=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0014-F434-5|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215104605/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1896844:6/component/escidoc:1896843/JCAT-13-716_revised_06Dec2013.pdf|archive-date=15. februarja 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Surface chemistry of phase-pure M1 MoVTeNb oxide during operation in selective oxidation of propane to acrylic acid|journal=Journal of Catalysis|date=2012|volume=285|pages=48–60|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|doi=10.1016/j.jcat.2011.09.012|last1=Hävecker|first1=Michael|last2=Wrabetz|first2=Sabine|last3=Kröhnert|first3=Jutta|last4=Csepei|first4=Lenard-Istvan|last5=Naumann d'Alnoncourt|first5=Raoul|last6=Kolen'Ko|first6=Yury V|last7=Girgsdies|first7=Frank|last8=Schlögl|first8=Robert|last9=Trunschke|first9=Annette|hdl=11858/00-001M-0000-0012-1BEB-F|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030003154/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1108560:8/component/escidoc:1402724/1108560.pdf|archive-date=30. oktobra 2016|url-status=dead|hdl-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Kinetic studies of propane oxidation on Mo and V based mixed oxide catalysts|date=2011|url=http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|access-date=14. januarja  2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220044522/http://pubman.mpdl.mpg.de/pubman/item/escidoc:1199619:5/component/escidoc:1199618/csepei_lenard.pdf|archive-date=20. decembra 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi revijo|title=Multifunctionality of Crystalline MoV(TeNb) M1 Oxide Catalysts in Selective Oxidation of Propane and Benzyl Alcohol|journal=ACS Catalysis|date=2013|volume=3|issue=6|pages=1103–1113|url=https://www.researchgate.net/publication/278196177|doi=10.1021/cs400010q|last1=Amakawa|first1=Kazuhiko|last2=Kolen'Ko|first2=Yury V|last3=Villa|first3=Alberto|last4=Schuster|first4=Manfred E/|last5=Csepei|first5=Lénárd-István|last6=Weinberg|first6=Gisela|last7=Wrabetz|first7=Sabine|last8=Naumann d'Alnoncourt|first8=Raoul|last9=Girgsdies|first9=Frank|last10=Prati|first10=Laura|last11=Schlögl|first11=Robert|last12=Trunschke|first12=Annette|access-date=14. januarja 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181022030814/https://www.researchgate.net/publication/278196177|archive-date=22. oktobra 2018|url-status=live}}</ref> Možen učinek vode v teh reakcijah vključuje fizikalno in kemično interakcijo vode s katalizatorjem in kemično reakcijo vode z reakcijskimi vmesnimi produkti.

====Priprava hrane====
[[Slika:Cuisson des pates.jpg|thumb|Kuhanje testenin]]

Kuhanje v vodi in vodni pari sta priljubljena načina priprave hrane.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xZHUAAAAMAAJ&pg=PA54|title=A Course in Household Arts: Part I|last=Duff|first=Sister Loretto Basil|date=1916|publisher=Whitcomb & Barrows}}</ref> Voda se uporablja tudi za pomivanje posode in igra pomembno vlogo na področju znanosti o hrani.

Vodotopne snovi, kot so soli in sladkorji, vplivajo na fizikalne lastnosti vode. Raztopine imajo višje vrelišče in nižje tališče od vode. Predvsem na vrelišče vpliva tudi [[zračni tlak]], ki je odvisen v glavnem od [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Voda pri nižjem zračnem tlaku vre pri nižji temperaturi. En mol [[Saharoza|saharoze]] (342,3 g) na kilogram vode zviša vrelišče za 0,51&nbsp;°C, en mol [[sol]]i (58,44 g) pa za 1,02&nbsp;°C. Podobno se obnaša tudi ledišče, samo da z naraščanjem koncentracije topljenca pada.<ref name=ref109>{{navedi knjigo |title=Essentials of Food Science |url=https://books.google.com/books?id=iCCsvwZrguUC |year=2007 |last1=Vaclavik |first1=Vickie A. |last2=Christian |first2=Elizabeth W. |publisher=Springer |isbn=978-0-387-69939-4}}</ref>

V vodi raztopljene snovi vplivajo tudi na aktivnost vode, ta pa na številne kemične reakcije in rast mikrobov.<ref name="ref110">DeMan, John M. (1999). ''Principles of Food Chemistry''. Springer. ISBN 978-0-8342-1234-3.</ref> Aktivnost vode se lahko opiše kot razmerje med parnim tlakom vode v raztopini in parnim tlakom čiste vode.<ref name=ref109/> Aktivnost vode se v raztopinah zniža. Podatek je pomemben, ker se razvoj večine bakterij pri nizkih ravneh aktivnosti vode ustavi.<ref name=ref110/> Rast mikrobov ne vpliva samo na varnost hrane, temveč tudi na njeno trajnost in rok uporabnosti.
 
[[Slika:Sterilewater.jpg|thumb|upright|Sterilna voda za injekcije]]

Kritičen dejavnik pri predelavi hrane je tudi [[trdota vode]]. Trdoto je mogoče zmanjšati s kemično obdelavo vode in [[Ionski izmenjevalec|ionsko izmenjavo]], kar lahko dramatično vpliva na kakovost proizvoda in igra pomembno vlogo pri sanitarnih pogojih. Trdota vode se izraža z ekvivalentno vsebnostjo [[Kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Voda se šteje za mehko, če vsebuje manj kot 100&nbsp;mg/l kalcijevega karbonata ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]])<ref name="DEFRA">{{navedi splet |url=http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |title=Map showing the rate of hardness in mg/l as Calcium carbonate in England and Wales |publisher=DEFRA/ Drinking Water Inspectorate |date=2009 |access-date=18. maja 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150529054911/http://dwi.defra.gov.uk/consumers/advice-leaflets/hardness_map.pdf |archive-date=29. maja 2015 |url-status=live }}</ref> ali manj kot 60&nbsp;mg/l ([[Združene države Amerike|ZDA]]).<ref>{{navedi splet |url=https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |publisher=US Geological Service |title=Water hardness |date=8. april 2014 |access-date=18. maj 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518204909/https://water.usgs.gov/edu/hardness.html |archive-date=18. maj 2015 |url-status=live}}</ref>

Poročilo, ki ga je leta 2010 objavila organizacija Water Footprint, pravi, da je za prirejo enega kilograma govejega mesa potrebno 15 tisoč litrov vode. Poročilo hkrati dodaja, da gre za globalno povprečje in da količino vode določajo posredni dejavniki pri proizvodnji govejega mesa.<ref>{{navedi splet |title=The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products, Value of Water Research Report Series No. 48 – Volume 1: Main report |url=http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |publisher=UNESCO – IHE Institute for Water Education |access-date=30. januarja 2014 |author=Mekonnen, M.M. |author2=Hoekstra, A.Y. |date=december 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140527104135/http://www.waterfootprint.org/Reports/Report-48-WaterFootprint-AnimalProducts-Vol1.pdf |archive-date=27. maja 2014 |url-status=live}}</ref>

====Raba v zdravstvu====
V zdravstvu se voda uporablja za pripravo različnih raztopin, emulzij in suspenzij.<ref>{{navedi splet |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |title=WHO Model List of EssentialMedicines |date=oktober 2013 |website=World Health Organization |access-date=22. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140423005004/http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/93142/1/EML_18_eng.pdf?ua=1 |archive-date=23. aprila 2014 |url-status=live  }}</ref>

==Voda v naravi==
===Vesolje===
[[Slika:Band 5 ALMA receiver.jpg|thumb|Sprejemnik Band 5 Atacama Large Millimeter Array (ALMA) je instrument, zasnovan izključno za zaznavanje vode v vesolju<ref>{{navedi splet |title=ALMA Greatly Improves Capacity to Search for Water in Universe |url=http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |access-date=20. julija 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150723070436/http://www.eso.org/public/announcements/ann15059/ |archive-date=23. julija 2015 |url-status=live }}</ref>]]

Velik del vode v vesolju nastaja kot stranski produkt nastajanja zvezd, ki ga spremlja močan veter plina in prahu. Ko veter naleti na okoliški plin, ga udarni valovi stisnejo in s tem segrejejo in ustvarijo pogoje za nastanek vode.<ref>Melnick, Gary, Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, Neufeld, David, Johns Hopkins University citiran v:
{{navedi splet |url=http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |title=Discover of Water Vapor Near Orion Nebula Suggests Possible Origin of H20 in Solar System (sic) |date=23. april 1998 |website=The Harvard University Gazette |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20000116054013/http://www.news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html |archive-date=16. januarja 2000 }}
{{navedi novice |url=http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |title=Space Cloud Holds Enough Water to Fill Earth's Oceans 1 Million Times |date=9. aprila 1998 |publisher=Headlines@Hopkins, JHU |access-date=21. aprila 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071109171410/http://www.jhu.edu/news_info/news/home98/apr98/clouds.html |archive-date=9. novembra 2007 |url-status=live }}
{{navedi splet |url=http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |title=Water, Water Everywhere: Radio telescope finds water is common in universe |date=25. februar 1999 |website=The Harvard University Gazette |access-date=19. septembra 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141432/http://news.harvard.edu/gazette/1999/02.25/telescope.html |archive-date=19. maja 2011 |url-status=live }} ([https://web.archive.org/web/20160715053715/http://news.harvard.edu/gazette/1998/04.23/DiscoverofWater.html archive link])</ref>

Poročilo iz leta 2011 opisuje odkritje ogromnega oblaka vodne pare okoli [[kvazar]]ja, oddaljenega 12 milijard [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]. Oblak vsebuje "140 trillijon krat več vode kot vsi oceani na Zemlji". Raziskovalci domnevajo, da voda v vesolju obstaja skoraj od začetka njegovega nastanka.<ref name="Clavin">{{navedi splet |last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Buis |first2=Alan |title=Astronomers Find Largest, Most Distant Reservoir of Water |url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |date=22. julij 2011 |publisher=[[NASA]] |access-date=25. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724063244/http://www.nasa.gov/topics/universe/features/universe20110722.html |archive-date=24. julija 2011 |url-status=live }}</ref><ref name="water vapor cloud">{{navedi splet |title=Astronomers Find Largest, Oldest Mass of Water in Universe |url=http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |date=22. julij 2011 |work=Space.com |access-date=23. julija 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029230319/http://www.space.com/12400-universe-biggest-oldest-cloud-water.html |archive-date=29. oktobra 2011 |url-status=live }}</ref>

Vodo so zaznali tudi v medzvezdnih oblakih v naši galaksiji [[Rimska cesta]].<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=m1gfe459yygC&pg=PA90 |title=Faint Echoes, Distant Stars: The Science and Politics of Finding Life Beyond Earth |last=Bova |first=Ben |date=13. oktobra 2009 |publisher=Zondervan |isbn=9780061854484}}</ref> 
Obilje vode je verjetno tudi v drugih galaksijah, ker sta njeni komponenti vodik in kisik med najpogostejšima elementoma v vesolju. Modeli nastanka in razvoja Osončja in drugih zvezdnih sistemov kažejo, da ima podobno sestavo verjetno tudi večina drugih planetarnih sistemov

====Vodna para====
Voda kot vodna para je prisotna v
* atmosfera [[Sonce|Sonca]]: zaznavni sledovi<ref name=Solanki1994>{{navedi revijo |last1=Solanki |first1=S.K. |last2=Livingston |first2=W. |last3=Ayres |first3=T. |year=1994 |title=New Light on the Heart of Darkness of the Solar Chromosphere |journal=Science |pmid=17748350 |volume=263 |issue=5143 |pages=64–66 |bibcode=1994Sci...263...64S |doi=10.1126/science.263.5143.64 |s2cid=27696504 |url=http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307030222/http://pdfs.semanticscholar.org/f20e/89b9c386ff2dea7d990f8ff6a09d550e5e43.pdf |url-status=dead |archive-date=2019-03-07 }}</ref>
* atmosfera [[Merkur]]ja: 3,4% in velike količine vode v Merkurjevi eksosferi<ref name="planetary society">{{navedi splet |url=http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |title=MESSENGER Scientists 'Astonished' to Find Water in Mercury's Thin Atmosphere |access-date=5. julija 2008 |publisher=Planetary Society |date=3. julija 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100406034624/http://www.planetary.org/news/2008/0703_MESSENGER_Scientists_Astonished_to.html |url-status=dead |archive-date=6. aprila 2010}}</ref>
* atmosfera [[Venera|Venere]]: 0,002%<ref name=Bertaux2007>{{navedi revijo |last=Bertaux |first=Jean-Loup |title=A warm layer in Venus' cryosphere and high-altitude measurements of HF, HCl, H2O and HDO |journal=Nature |year=2007 |volume=450 |pages=646–649 |doi=10.1038/nature05974 |bibcode=2007Natur.450..646B |pmid=18046397 |issue=7170 |last2=Vandaele |first2=Ann-Carine |last3=Korablev |first3=Oleg |last4=Villard |first4=E. |last5=Fedorova |first5=A. |last6=Fussen |first6=D. |last7=Quémerais |first7=E. |last8=Belyaev |first8=D. |last9=Mahieux |first9=A. |s2cid=4421875 |display-authors=8}}</ref>
* atmosfera [[Zemlja|Zemlje]]: ≈0,40% (celotna atmosfera), na površini 1–4%; sledovi vode so tudi na [[Luna|Luni]]<ref name="Sridharan2010">{{navedi revijo |last1=Sridharan |first1=R. |first2=S.M. |last2=Ahmed |first3=Tirtha Pratim |last3=Dasa |first4=P. |last4=Sreelathaa |first5=P. |last5=Pradeepkumara |first6=Neha |last6=Naika |first7=Gogulapati |last7=Supriya |year=2010 |page=947 |issue=6 |volume=58 |title='Direct' evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I |journal=Planetary and Space Science |doi=10.1016/j.pss.2010.02.013 |bibcode=2010P&SS...58..947S}}</ref>
* atmosfera [[Mars]]a: 0,03%<ref name="Rapp2012">{{navedi knjigo |last=Rapp |first=Donald |title=Use of Extraterrestrial Resources for Human Space Missions to Moon or Mars |url=https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |date=28. novembra 2012 |publisher=Springer |isbn=978-3-642-32762-9 |page=78 |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715154349/https://books.google.com/books?id=2xzxhnBRHCMC&pg=PA78 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref>
* atmosfera [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerere]]<ref name="Kuppers2014">{{navedi revijo |last1=Küppers |first1=M. |last2=O'Rourke |first2=L. |last3=Bockelée-Morvan |first3=D. |last4=Zakharov |first4=V. |last5=Lee |first5=S. |last6=Von Allmen |first6=P. |last7=Carry |first7=B. |last8=Teyssier |first8=D. |last9=Marston |first9=A. |last10=Müller |first10=T. |last11=Crovisier |first11=J. |last12=Barucci |first12=M.A. |last13=Moreno |first13=R. |title=Localized sources of water vapour on the dwarf planet (1) Ceres |journal=Nature |volume=505 |issue=7484 |date=23. januarja 2014 |pages=525–527  |doi=10.1038/nature12918 |pmid=24451541 |bibcode=2014Natur.505..525K|s2cid=4448395 }}</ref>
* atmosfera [[Saturn]]a: samo led; [[Enkelad (luna)|Enkelad]] 91%,<ref>{{navedi revijo |doi=10.1007/s11214-005-1951-5 |last1=Atreya |first1=Sushil K. |last2=Wong |first2=Ah-San |year=2005 |title=Coupled Clouds and Chemistry of the Giant Planets&nbsp; A Case for Multiprobes |journal=Space Science Reviews |volume=116 |issue=1–2 |pages=121–136 |url=http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |bibcode=2005SSRv..116..121A |access-date=1. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722074717/http://www-personal.umich.edu/~atreya/Chapters/2005_JovianCloud_Multiprobes.pdf |archive-date=22. julija 2011 |url-status=live |hdl=2027.42/43766 |s2cid=31037195 |hdl-access=free }}</ref> [[Evropa (luna)|Evropa]]<ref name="NASA-20131212-EU">{{navedi splet |last1=Cook |first1=Jia-Rui C. |last2=Gutro |first2=Rob |last3=Brown |first3=Dwayne |last4=Harrington |first4=J.D. |last5=Fohn |first5=Joe |title=Hubble Sees Evidence of Water Vapor at Jupiter Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |date=12. decembra 2013 |website=[[NASA]] |access-date=12. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215053143/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2013-363 |archive-date=15. decembra 2013 |url-status=live}}</ref> in [[Diona (luna)|Diona]] (eksosfera)
* atmosfera [[Uran (planet)|Urana]]: sledovi pod 50 bar
* atmosfera [[Neptun]]a: v globljih plasteh<ref name=hubbard>{{navedi revijo |last=Hubbard |first=W.B. |title=Neptune's Deep Chemistry |journal=Science |year=1997 |volume=275 |issue=5304 |pages=1279–1280 |doi=10.1126/science.275.5304.1279 |pmid=9064785|s2cid=36248590 }}</ref>
* atmosfere [[Zunajosončni planet|zunajsončnih planetov]]: vključno s HD 189733 b<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007}} 12. julija 2007 by Laura Blue, ''Time''</ref> in HD 209458 b,<ref name="Space.com water">[http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html Water Found in Extrasolar Planet's Atmosphere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230065702/http://www.space.com/scienceastronomy/070410_water_exoplanet.html |date=30. december 2010}} – Space.com</ref> Tau Boötis b,<ref>{{navedi revijo |arxiv = 1402.0846|last1 = Lockwood|first1 = Alexandra C|title = Near-IR Direct Detection of Water Vapor in Tau Boo B|journal = The Astrophysical Journal|volume = 783|issue = 2|pages = L29|last2 = Johnson|first2 = John A|last3 = Bender|first3 = Chad F|last4 = Carr|first4 = John S|last5 = Barman|first5 = Travis|last6 = Richert|first6 = Alexander J.W.|last7 = Blake|first7 = Geoffrey A|year = 2014|doi = 10.1088/2041-8205/783/2/L29|bibcode = 2014ApJ...783L..29L|s2cid = 8463125}}</ref> HAT-P-11b,<ref name="NASA-20140924">{{navedi splet|last1=Clavin |first1=Whitney |last2=Chou |first2=Felicia |last3=Weaver |first3=Donna |last4=Villard |first45=Ray |last5=Johnson |first5=Michele |title=NASA Telescopes Find Clear Skies and Water Vapor on Exoplanet |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |date=24. septembra 2014 |website=[[NASA]] |access-date=24. septembra 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114220647/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-322&1 |archive-date=14. januarja 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Hanslmeier2010">{{navedi knjigo |first=Arnold |last=Hanslmeier |title=Water in the Universe |url=https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |date=29. september 2010 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-9984-6 |pages=159– |access-date=9. februarja 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715031920/https://books.google.com/books?id=Mj5tSld5tjMC&pg=PA159 |archive-date=15. julija 2016 |url-status=live }}</ref> XO-1b, WASP-12b, WASP-17b in WASP-19b<ref name="NASA-20131203">{{navedi splet |title=Hubble Traces Subtle Signals of Water on Hazy Worlds |url=http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |date=3. decembra 2013 |publisher=[[NASA]] |access-date=4. decembra 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131206012837/http://www.nasa.gov/content/goddard/hubble-traces-subtle-signals-of-water-on-hazy-worlds/ |archive-date=6. decembra 2013 |url-status=live  }}</ref>
* atmosfere zvezd: voda ni omejena na hladne zvezde, ampak je bila odkrita celo na gigantskih vročih zvezdah, kot so [[Betelgeza]], Mi Cefeja, [[Antares]] in [[Arktur]]<ref>[http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html Water Found on Distant Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716081124/http://www.time.com/time/health/article/0,8599,1642811,00.html |date=16. julija 2007 }} 12. julija 2007 By Laura Blue, ''Time''</ref><ref name="Lund Observatory">Andersson, Jonas (junij 2012). [http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 Water in stellar atmospheres "Is a novel picture required to explain the atmospheric behavior of water in red giant stars?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150213133956/http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=2969749&fileOId=2969772 |date=13. februarja 2015 }} Lund Observatory, Lund University, Sweden</ref>
* cirkumstelarni diski: v več kot polovici diskov zvezd T Tauri, kot je AA Tauri,<ref name="ref134">Arnold Hanslmeier (29. september 2010). Water in the Universe. Springer Science & Business Media. str. 159–.ISBN 978-90-481-9984-6. Arhivirano iz zvirnika 15. julija 2016. Pridovljeno 9- februarja 2016.</ref> TW Hidre,<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |title=Herschel Finds Oceans of Water in Disk of Nearby Star |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150219053556/http://www.nasa.gov/mission_pages/herschel/news/herschel20111020.html |archivedate=19. februar 2015 |publisher=NASA |date=20. oktober 2011 |accessdate=28. september 2015}}</ref> IRC +10216,<ref>{{navedi splet |last=Lloyd |first=Robin |title=Water Vapor, Possible Comets, Found Orbiting Star |date=11. julij 2001 |url=http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |work=Space.com |accessdate=15. december 2006 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090523025818/http://www.space.com/searchforlife/swas_water_010711.html |archivedate=23. maj 2009}}</ref> in APM 08279+5255<ref name="Clavin"/><ref name="water vapor cloud"/> VY Velikega psa in S Perzeja<ref name="Hanslmeier2010"/>

====Tekoča voda====
Tekoča voda na Zemlji pokriva 71 % njene površine.<ref name=ref3/> V tekoči obliki je v majhnih količinah občasno prisotna tudi na Marsu.<ref>{{navedi splet |title=NASA Confirms Evidence That Liquid Water Flows on Today's Mars |url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-confirms-evidence-that-liquid-water-flows-on-today-s-mars |website=NASA |access-date=22. junija 2020 |date=28. septembra 2015}}</ref> Znanstveniki so prepričani, da je prisotna tudi na [[Saturn]]ovi luni [[Enkelad (luna)|Enkelad]] kot 10&nbsp;km globok ocean 30–40&nbsp;km pod površino Enkeladovega južnega pola<ref name="NASA-20140403">{{navedi splet |last1=Platt |first1=Jane |last2=Bell |first2=Brian |title=NASA Space Assets Detect Ocean inside Saturn Moon |url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |date=3. april 2014 |website=[[NASA]] |access-date=3. aprila 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140403235224/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-103 |archive-date=3. aprila  2014 |url-status=live}}</ref><ref name="SCI-20140404">{{navedi revijo |last1=Iess |first1=L. |last2=Stevenson |first2=D. J. |last3=Parisi |first3=M. |last4=Hemingway |first4=D. |last5=Jacobson |first5=R.A. |last6=Lunine |first6=Jonathan I. |last7=Nimmo |first7=F. |last8=Armstrong |first8=J. W. |last9=Asmar |first9=S. W. |last10=Ducci |first10=M. |last11=Tortora |first11=P. |title=The Gravity Field and Interior Structure of Enceladus |date=4. april  2014 |journal=Science |volume=344 |number=6179 |pages=78–80 |doi=10.1126/science.1250551 |bibcode=2014Sci...344...78I |pmid=24700854|s2cid=28990283 |url=https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |access-date=14. julija 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171202120709/https://authors.library.caltech.edu/45462/7/Iess-SM.pdf |archive-date=2. decembra 2017 |url-status=live }}</ref> in v sloju pod površino lune [[Titan (luna)|Titan]], kjer je morda pomešana z [[amonijak]]om.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |bibcode=2013LPI....44.2454D |author1=Dunaeva, A.N. |author2=Kronrod, V.A. |author3=Kuskov, O.L. |title=Numerical Models of Titan's Interior with Subsurface Ocean |journal=44th Lunar and Planetary Science Conference (2013) |issue=1719 |page=2454 |year=2013 |access-date=23. marca 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140323033113/http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2013/pdf/2454.pdf |archive-date=23. marca 2014 |url-status=live}}</ref> Površina Jupitrove lune [[Evropa (luna)|Evropa]] kaže, da je pod njo ocean tekoče vode.<ref>{{navedi splet |url=http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |title=Possibility of Life on Europa |last=Tritt |first=Charles S. |access-date=10. avgusta 2007 |publisher=Milwaukee School of Engineering |date=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070609150109/http://people.msoe.edu/~tritt/sf/europa.life.html |archive-date=9. junija 2007}}</ref> Tekoča voda bi lahko bila tudi na Jupitrovi luni [[Ganimed (luna)|Ganimed]] v slojih pod visokim tlakom med ledom in kamnino.<ref>{{navedi novice |last=Dunham |first=Will |date=3. maj 2014 |url=http://in.reuters.com/article/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |title=Jupiter's moon Ganymede may have 'club sandwich' layers of ocean |publisher=Reuters |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140503100145/http://in.reuters.com/article/2014/05/03/us-space-ganymede-idINKBN0DJ00H20140503 |archivedate=3. maja 2014 |accessdate=28. september 2015}}</ref>

====Vodni led====
[[Slika:South Polar Cap of Mars during Martian South summer 2000.jpg|thumb|Ledena kapa južnega Marsovega pola med Marsovim južnim poletjem leta 2000]]

Voda kot led je prisotna na:
* Mars: pod regolitom in na polih<ref name="Bibring2004">{{navedi knjigo |last=Carr |first=M.H. |date=1996 |title=Water on Mars |url=https://archive.org/details/wateronmars0000carr |publisher=Oxford University Press |location=New York |page=[https://archive.org/details/wateronmars0000carr/page/197 197]}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Bibring |first1=J.-P. |last2=Langevin |first2=Yves |date=2004 |title=Perennial Water Ice Identified in the South Polar Cap of Mars |journal=Nature |volume=428 |issue=6983 |pages=627–630 |doi=10.1038/nature02461|pmid=15024393 |last3=Poulet |first3=François |last4=Gendrin |first4=Aline |last5=Gondet |first5=Brigitte |last6=Berthé |first6=Michel |last7=Soufflot |first7=Alain |last8=Drossart |first8=Pierre |last9=Combes |first9=Michel |last10=Bellucci |first10=Giancarlo |last11=Moroz |first11=Vassili |last12=Mangold |first12=Nicolas |last13=Schmitt |first13=Bernard |last14=Omega Team |first14=the|last15=Erard |first15=S. |last16=Forni |first16=O. |last17=Manaud |first17=N. |last18=Poulleau |first18=G. |last19=Encrenaz |first19=T. |last20=Fouchet |first20=T. |last21=Melchiorri |first21=R. |last22=Altieri |first22=F. |last23=Formisano |first23=V. |last24=Bonello |first24=G. |last25=Fonti |first25=S. |last26=Capaccioni |first26=F. |last27=Cerroni |first27=P. |last28=Coradini |first28=A. |last29=Kottsov |first29=V. |last30=Ignatiev |first30=N. |bibcode=2004Natur.428..627B |s2cid=4373206 |display-authors=5 }}</ref>
* sistem Zemlja-Luna: ledene plošče na Zemlji in luninih kraterjih in vulkanskih kamninah.<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html Versteckt in Glasperlen: Auf dem Mond gibt es Wasser – Wissenschaft –] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080710220126/http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,564911,00.html |date=10. julija 2008 }} Der Spiegel – Nachrichten</ref> [[NASA]] je poročala, da je njen instrument Moon Mineralogy Mapper na krovu vesoljskega plovila Chandrayaan-1 Indijske organizacije za vesoljske raziskave septembra 2009 na Luni odkril molekule vode.<ref>[https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm Water Molecules Found on the Moon] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090927092541/https://science.nasa.gov/headlines/y2009/24sep_moonwater.htm |date=27. septembra 2009 }}, NASA, 24. septembra</ref>
* Cerera<ref name="McCord2005-jgrp">{{navedi revijo |title=Ceres: Evolution and current state |journal=Journal of Geophysical Research: Planets |date=21. maj 2005 |last1=McCord |first1=T.B. |last2=Sotin |first2=C. |volume=110 |issue=E5 |page=E05009 |doi=10.1029/2004JE002244 |bibcode=2005JGRE..110.5009M  |doi-access=free }}</ref><ref name="Thomas2005">{{navedi revijo |first1=P.C. |last1=Thomas |author2=Parker, J.Wm. |author3=McFadden, L.A. |title=Differentiation of the asteroid Ceres as revealed by its shape |year=2005 |journal=Nature |volume=437 |pages=224–226 |doi=10.1038/nature03938 |bibcode=2005Natur.437..224T |pmid=16148926 |issue=7056 |s2cid=17758979 |display-authors=etal}}</ref><ref name="Carey2006">{{navedi novice|url=http://space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |title=Largest Asteroid Might Contain More Fresh Water than Earth |first=Bjorn |last=Carey |publisher=SPACE.com |date=7. september 2005 |access-date=16. avgusta 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101218180330/http://www.space.com/scienceastronomy/050907_ceres_planet.html |archive-date=18. decembra 2010 |url-status=live  }}</ref>
* Jupitrove lune: površina Evrope, Ganimed<ref name="NYT-20150315">{{navedi novice |last=Chang |first=Kenneth |title=Suddenly, It Seems, Water Is Everywhere in Solar System |url=https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |date=12. marca 2015 |work=[[New York Times]] |access-date=12. marca 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180812232556/https://www.nytimes.com/2015/03/13/science/space/suddenly-it-seems-water-is-everywhere-in-solar-system.html |archive-date=12. avgusta 2018 |url-status=live  }}</ref> in Kalisto<ref name=Kuskov2005>{{navedi revijo| last=Kuskov|first=O.L.|author2=Kronrod, V.A.|title=Internal structure of Europa and Callisto| year=2005|volume=177| issue=2|pages=550–369|doi=10.1016/j.icarus.2005.04.014| bibcode=2005Icar..177..550K| journal = Icarus}}</ref><ref name="Showman1999">{{navedi revijo|last1= Showman|first1=A. P.|last2= Malhotra|first2= R.|title=The Galilean Satellites|journal= Science|volume= 286|issue= 5437|date= 1. oktober 1999|pages =77–84|doi= 10.1126/science.286.5437.77|pmid=10506564|s2cid=9492520|url= http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20200412142819/http://pdfs.semanticscholar.org/3e6e/f125bbbafd779a0af6813ba0f5a18edea652.pdf|url-status= dead|archive-date= 12. aprila 2020}}</ref>
* Saturn: v obročih planeta<ref name="Sparrow">{{navedi knjigo |last=Sparrow |first=Giles |title=The Solar System |publisher=Thunder Bay Press |year=2006 |isbn=978-1-59223-579-7}}</ref> in na površini in plašču Titana<ref name="Tobie">{{navedi revijo |last1=Tobie |first1=G. |last2=Grasset |first2=Olivier |last3=Lunine |first3=Jonathan I. |last4=Mocquet |first4=Antoine |last5=Sotin |first5=Christophe
|date=2005 |bibcode=2005Icar..175..496T |title=Titan's internal structure inferred from a coupled thermal-orbital model |journal=Icarus |volume=175 |issue=2 |pages=496–502 |doi=10.1016/j.icarus.2004.12.007 }}</ref> in Enkelada<ref name="Verbiscer et al. 2007">{{navedi revijo| doi = 10.1126/science.1134681| last1 = Verbiscer| first1 = A.| last2 = French| first2 = R.| last3 = Showalter| first3 = M.| last4 = Helfenstein| first4 = P.| title = Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act| journal = Science| volume = 315| issue = 5813| page = 815| date = 9. februar 2007| pmid = 17289992| bibcode = 2007Sci...315..815V| s2cid = 21932253| ref = {{sfnRef|Verbiscer French et al.|2007}}| df = dmy-all}} (supporting online material, table S1)</ref>
* sistem Pluton-Haron<ref name="Sparrow"/>
* kometi<ref>{{navedi revijo |bibcode=1998A&A...330..375G |title=Making a comet nucleus |last1=Greenberg |first1=J. Mayo |volume=330 |date=1998 |page=375 |journal=Astronomy and Astrophysics}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |title=Dirty Snowballs in Space |publisher=Starryskies |access-date=15. avgusta 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130129035627/http://starryskies.com/solar_system/Comet/dirty_snowballs.html |archive-date=29. januarja 2013}}</ref> in druga telesa, povezana s Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom<ref>{{navedi revijo |author=E.L. Gibb |author2=M.J. Mumma |author3=N. Dello Russo |author4=M.A. DiSanti |author5=K. Magee-Sauer |date=2003 |title=Methane in Oort Cloud comets |journal=[[Icarus (journal)|Icarus]] |volume=165 |issue=2 |pages=391–406 |bibcode=2003Icar..165..391G |doi=10.1016/S0019-1035(03)00201-X }}</ref>

Led je zelo verjetno tudi na
* Merkurjevih polih<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |title=MESSENGER Finds New Evidence for Water Ice at Mercury's Poles |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121130062257/http://www.nasa.gov/mission_pages/messenger/media/PressConf20121129.html |archivedate=30. november 2012 |publisher=NASA |date=29. november 2012}}</ref> in
* [[Tetija (luna)|Tetiji]]<ref>{{navedi revijo| doi = 10.1016/j.icarus.2007.03.012| last1 = Thomas| first1 = P.C.| last2 = Burns| first2 = J.A.| last3 = Helfenstein| first3 = P.| last4 = Squyres| first4 = S.| last5 = Veverka| first5 = J.| last6 = Porco| first6 = C.| last7 = Turtle| first7 = E.P.| last8 = McEwen| first8 = A.| last9 = Denk| first9 = T.| first10 = B.| last10 = Giesef| first11 = T.| last11 = Roatschf| first12 = T.V.| last12 = Johnsong| first13 = R.A.| last13 = Jacobsong| date = oktober 2007| title = Shapes of the saturnian icy satellites and their significance| journal = Icarus| volume = 190| issue = 2| pages = 573–584| bibcode = 2007Icar..190..573T| url = http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| access-date = 15. december 2011| ref = {{sfnRef|Thomas Burns et al.|2007}}| archive-url = https://web.archive.org/web/20110927220431/http://www.geoinf.fu-berlin.de/publications/denk/2007/ThomasEtAl_SaturnMoonsShapes_Icarus_2007.pdf| archive-date = 27. september 2011| url-status=live| df = dmy-all}}</ref>

====Eksotične oblike====
Voda in druge hlapne snovi verjetno sestavljajo večino notranjosti [[Uran (planet)|Urana]] in [[Neptun]]a. Voda v globokih plasteh je lahko v obliki ionske vode, v kateri so molekule razgrajene v juho vodikovih in kisikovih ionov, in še globlje v obliki superionske vode, v kateri kisik kristalizira, vodikovi ioni pa se prosto gibljejo znotraj kisikove [[Kristalna struktura|kristalne rešetke]].<ref name="newscientist.com">[https://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html Weird water lurking inside giant planets] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150415160045/http://www.newscientist.com/article/mg20727764.500-weird-water-lurking-inside-giant-planets.html |date=15. april 2015 }}, ''New Scientist'', 1. september 2010, Magazine issue 2776.</ref>

===Voda in naseljivost planetov===
Obstoj tekoče vode in v manjši meri njenih plinastih in trdnih oblik na Zemlji je ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji. Zemlja se nahaja v tako imenovanem bivalnem območju Osončja: če bi bila nekoliko bliže ali dlje od Sonca (približno 5 % ali približno 8 milijonov kilometrov), bi bilo veliko manj verjetno, da bi obstajala v vseh treh [[Agregatno stanje|agragatnih stanjh]] hkrati.<ref>{{navedi knjigo |author=Dooge, J.C.I. |chapter=Integrated Management of Water Resources |editor1=Ehlers, E. |editor2=Krafft, T |title=Understanding the Earth System: compartments, processes, and interactions |url=https://archive.org/details/understandingear00ehle |publisher=Springer |year=2001 |page=[https://archive.org/details/understandingear00ehle/page/n124 116]}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Habitable Zone |url=http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |website=The Encyclopedia of Astrobiology, Astronomy and Spaceflight |access-date=26. aprila  2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523143747/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/H/habzone.html |archive-date=23. maja 2007 |url-status=live }}</ref> Vodna para in [[ogljikov dioksid]] v ozračju zagotavljata temperaturni pufer (učinek tople grede), ki pomaga vzdrževati razmeroma stabilno temperaturo njene površine. Če bi bila Zemlja manjša, bi tanjša atmosfera dopuščala temperaturne ekstreme, ki bi onemogočali kopičenje vode, razen v polarnih ledenih pokrovih, tako kot na Marsu.

Temperatura površine Zemlje je bila relativno konstantna skozi njeno geološko zgodovino, kljub različnim ravnem dohodnega sončnega sevanja, kar kaže, da temperaturo Zemlje uravnava dinamičen proces kombinacije [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]] in površinskega in atmosferskega [[Albedo|albeda]]. Ta domneva je znana kot [[Hipoteza o Gaji|Gajina hipoteza]].<ref>{{navedi novice |magazine=New Scientist |url=https://www.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |title=Strange alien world made of "hot ice" |date=6. maja 2007 |first=David |last=Shiga |access-date=28. marca 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706143705/http://space.newscientist.com/article/dn11864-strange-alien-world-made-of-hot-ice-and-steam.html |archive-date=6. julija 2008}}</ref>

Stanje vode na nekem planetu je odvisno od tlaka, ki ga ustvarja njegova [[gravitacija]]. Če je planet dovolj masiven, je voda zaradi visokega tlaka lahko trdna tudi pri visokih temperaturah. To so opazili tudi na eksoplanetih Gliese 436 b in GJ 1214 b.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |title=Astronomers Find Super-Earth Using Amateur, Off-the-Shelf Technology |last=Aguilar |first=David A. |date=16. decembra 2009 |publisher=Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics |access-date=28. marca 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407045343/http://www.cfa.harvard.edu/news/2009/pr200924.html |archive-date=7. aprila 2012 |url-status=live }}</ref>

==Zakonodaja in politika==
Voda je strateška dobrina in zato pomemben element v številnih političnih konfliktih skozi človeško zgodovino, zaradi česar je že dolgo tudi predmet [[pravo|pravnega]] urejanja. [[Mednarodno pravo]] se je sprva ukvarjalo s plovbo, v sodobnosti pa je prišel v ospredje tudi problem pitne vode kot [[človekove pravice]] in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979) je bil prvi zavezujoč mednarodni dokument, ki je pitno vodo izrecno omenjal. Kot temeljno človekovo potrebo je pravico do varne pitne vode sicer možno izpeljati tudi iz starejših dokumentov o človekovih pravicah od [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]] dalje.<ref>{{navedi knjigo | last=Bregač | first=Miha | last2=Gril | first2=Maša | last3=Košir | first3=Tina | last4=Zupančič | first4=Simona | last5=Pucelj Vidović | first5=Tanja | last6=Kovič Dine | first6=Maša | last7=Vrbica | first7=Senka | title=Odgovornost države zagotavljati pravico do čiste pitne vode |publisher=Pravna klinika za varstvo okolja |year=2015 | publication-place=Ljubljana | isbn=978-961-6447-52-2 | oclc=922864579 |url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Odgovornost-dr%C5%BEave-zagotavljati-pravico-do-%C4%8Diste-pitne-vode.pdf}}</ref> [[Slovenija]] je med redkimi državami, ki imajo pravico do pitne vode zapisano v [[ustava|ustavo]] ali enakovreden pravni akt, pri čemer pa vsaj v Sloveniji izvajanje tega akta ob sprejetju leta 2016 ni bilo natančneje opredeljeno.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/politika/pravica-do-pitne-vode-od-zdaj-v-ustavi.html |title=Pravica do pitne vode je v ustavi |date=2016-11-16 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-04-19}}</ref>

Dostop do varne pitne vode se je v zadnjih desetletjih izboljšal v skoraj vseh delih sveta, vendar približno milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne vode. Več kot 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.<ref name=ref169>{{navedi splet |url=http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |title=MDG Report 2008 |access-date=25. julij 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100827045721/http://mdgs.un.org/unsd/mdg/Resources/Static/Products/Progress2008/MDG_Report_2008_En.pdf#page=44 |archive-date=27. avgust 2010 |publisher=Organizacija združenih narodov |url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci ocenjujejo, da se bo do leta 2025 več kot polovica svetovnega prebivalstva soočala z ranljivostjo zaradi vode.<ref>{{navedi revijo |author=Kulshreshtha, S.N |year=1998 |title=A Global Outlook for Water Resources to the Year 2025 |journal=Water Resources Management |volume=12 |issue=3 |pages=167–184 |doi=10.1023/A:1007957229865|s2cid=152322295 }}</ref> Poročilo, objavljeno novembra 2009, kaže, da bo do leta 2030 v nekaterih regijah sveta v razvoju povpraševanje po vodi za 50 % preseglo ponudbo.<ref name=ref169/>

Od leta 1990 do 2010 je dostop do pitne vode dobilo 1,6 milijarde ljudi.<ref>''The Millennium Development Goals Report''. Arhivirano 27. avgusta 2010 na  Wayback Machine.</ref> Delež prebivalcev v državah v razvoju, ki imajo dostop do pitne vode, se je od 30 % leta 1970<ref name=lomborg>{{navedi knjigo |last=Lomborg |first=Björn |year=2001 |title=The Skeptical Environmentalist |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-01068-9 |url=http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |page=22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130725173040/http://www.lomborg.com/dyn/files/basic_items/69-file/skeptenvironChap1.pdf |archive-date=25. julija 2013}}</ref> povečal na 71 % leta 1990, 79 % leta 2000 in 84 % leta 2004.

Poročilo Združenih narodov iz leta 2006 navaja, da je »vode dovolj za vse, vendar dostop do nje ovirata slabo upravljanje in korupcija«.<ref>{{navedi dokument |publisher=[[UNESCO]] |year=2006 |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |title=Water, a shared responsibility. The United Nations World Water Development Report 2 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106144926/http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001444/144409E.pdf |archivedate=6. januar 2009}}</ref>

==Voda v kulturi==
===Religija===
[[Slika:Inda Abba Hadera holy water.jpg|thumb|Ljudje prihajajo k izviru Inda Abba Hadera (Inda Sillasie, [[Etiopija]]), da bi se umili v sveti vodi]]

Voda v večini verstev velja za čistilo. Med religije, ki vključujejo obredno umivanje, spadajo [[krščanstvo]],<ref>{{navedi knjigo|title=The Hand Book: Surviving in a Germ-Filled World|url=https://archive.org/details/handbooksurvivin0000wahr|first=Miryam |last=Z. Wahrman|year= 2016| isbn=9781611689556| page =[https://archive.org/details/handbooksurvivin0000wahr/page/46 46]-48 |publisher=University Press of New England}}</ref> [[hinduizem]], [[islam]], [[judovstvo]], [[rastafarijanstvo]], [[šintoizem]], [[taoizem]] in vika. Potapljanje, polivanje ali škropljenje osebe z vodo je osrednji [[zakrament]] krščanstva, ki se imenuje [[krst]]. Vse to je tudi del prakse drugih religij, vključno z islamom (''gusul''), judovstvom (''mikve'') in sikizmom (''amrit sanskar''). Obredno kopanje v čisti vodi se v številnih verstvih opravlja tudi za mrtve. Mednje spadajo islam in judovstvo. V islamu je pet obveznih dnevnih molitev v večini primerov mogoče opraviti samo po umivanju določenih delov telesa s čisto vodo (''vudu''), razen če voda ni na voljo (''tadžammum''). V šintoizmu se voda uporablja v skoraj vseh obredih za čiščenje osebe ali prostora, na primer v obredu misogi.

V krščanstvu je sveta voda voda, ki jo je posvetil duhovnik za krst, blagoslovitev osebe, prostora ali predmeta in odvračanje zla.<ref>''Chambers's encyclopædia'', Lippincott & Co (1870). str. 394.</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Altman |first=Nathaniel |year=2002 |title=Sacred water: the spiritual source of life |url=https://archive.org/details/sacredwaterspiri0000altm |pages=[https://archive.org/details/sacredwaterspiri0000altm/page/130 130]–133 |isbn=1-58768-013-0}}</ref>

V [[Zaratustrstvo|zaratustrstvu]] se voda šteje za vir življenja.<ref>{{navedi splet |title=ĀB i. The concept of water in ancient Iran – Encyclopaedia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |website=www.iranicaonline.org |publisher=Encyclopedia Iranica |access-date=19. septembra 2018 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516223930/http://www.iranicaonline.org/articles/ab-i-the-concept-of-water-in-ancient-iranian-culture |archive-date=16. maja 2018 |url-status=live  }}</ref>

===Filozofija===
[[Slika:Icosahedron-spinoza.jpg|alt=Icosahedron as a part of Spinoza monument in Amsterdam.|thumb|[[Ikozaeder]] kot del spomenika Baruha Spinoze v [[Amsterdam]]u]]
 
Starogrški filozof [[Empedoklej]] je videl vodo kot enega od štirih klasičnih elementov. Drugi trije so bili ogenj, zemlja in zrak. Imel jo je za ''ilem'' ali osnovno snov vesolja. [[Tales]], ki ga je [[Aristotel]] opisal kot astronoma in inženirja, je teoretiziral, da je zemlja, ki je gostejša od vode, nastala iz vode. Tales, monist, je nadalje verjel, da so vse stvari narejene iz vode. [[Platon]] je verjel, da ima voda obliko [[Ikozaeder|ikozaedra]], s čimer je razložil, zakaj zlahka teče v primerjavi z zemljo, ki ji je pripisal bliko [[Kocka|kocke]].<ref>{{navedi knjigo |author=Lindberg, D. |year=2008 |title=The beginnings of western science: The European scientific tradition in a philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450 |url=https://archive.org/details/beginningsofwest0000lind_d9a5 |edition=2. |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press}}</ref>

Teorija o štirih telesnih sokovih je vodo povezovala s sluzjo kot njeno hladno in vlažno lastnost. Klasični element voda je bil tudi eden od petih elementov v tradicionalni kitajski filozofiji, skupaj z zemljo, ognjem, lesom in kovino.

Nekateri tradicionalni in priljubljeni azijski filozofski sistemi jemljejo vodo za vzornika. Prevod Dao De Jinga Jamesa Leggea iz leta 1891 pravi:

:''"Najvišja odličnost je (kot) voda. Njena odličnost se kaže v tem, da koristi vsem stvarem, in v tem, da zaseda, ne da bi si prizadevala, ravno nasprotno, nizko mesto, ki ga vsi ljudje ne marajo. Zato je (njena pot) blizu Taa (Taove poti). Nič na svetu ni bolj mehkega in šibkejšega od vode, in vendar za napad na stvari, ki so trdne in močne, ni ničesar, kar bi lahko imelo prednost pred njo – saj ni ničesar (tako učinkovitega), s čimer bi jo bilo mogoče zamenjati."''<ref>{{navedi splet |url= http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |title=Internet Sacred Text Archive Home |publisher=Sacred-texts.com |access-date=25. julija 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100712103909/http://www.sacred-texts.com/tao/taote.htm |archive-date=12. julija 2010 |url-status=live}}</ref>

Guanzi v poglavju "Šui di" (水地) podrobno razpravlja o simboliki vode in razglaša, da je "človek voda", in pripisuje naravne lastnosti ljudi različnih kitajskih regij lastnostim lokalnih vodnih virov.<ref>[http://ctext.org/guanzi/shui-di Guanzi: Shui Di – Chinese Text Project] {{Webarchive|url= https://archive.today/20141106133901/http://ctext.org/guanzi/shui-di|date=6. novembra 2014}}. Ctext.org. Pridobljeno 28. septembra 2015.</ref>

===Ljudska kultura===
Živa voda je v germanskih in slovanskih pravljicah sredstvo za oživljanje mrtvih. Med najbolj znane tovrstne pripovedi spadajo Grimmova "Voda življenja" in ruska delitev na živo in mrtvo vodo. Soroden koncept čarobnih voda predstavlja voda iz vodnjaka mladosti, ki naj bi preprečila staranje.

===Umetnost in aktivizem===
Slikarka in vodna aktivistka Fredericka Foster je v stolnici sv. Janeza Božanskega v New Yorku<ref>{{navedi novice |last1=Vartanian |first1=Hrag |title=Manhattan Cathedral Explores Water in Art |url=https://hyperallergic.com/36682/the-value-of-water-cathedral-of-st-john-the-divine/ |access-date=14. decembra 2020 |publisher=Hyperallergic |date=3. oktobra 2011}}</ref> organizirala razstavo z naslovom Dragocenost vode, ki je eno leto promovirala idejo o naši odvisnosti od vode.<ref>{{navedi splet|last1=Rev. Dr. A. Kowalski|first1=James|title=The Cathedral of St. John the Divine and The Value of Water|url=http://huffingtonpost.com/rev-dr-james-a-kowalski/the-value-of-water_1_b_994166.html|website=huffingtonpost.com|date=6. oktobra 2011|publisher=Huffington Post|access-date=14. decembra 2020 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://vimeo.com/38030959/|title=The Value of Water at St John the Divine|last1=Foster|first1=Fredericka|website=vimeo.com|publisher=Sara Karl|access-date=14. decembra 2020 }}</ref> Razstava je bila največja, ki je bila kdaj na ogled v stolnici.<ref>{{navedi novice|last1=Miller, Reverend Canon|first1=Tom|title=The Value of Water Exhibition|url=http://artsci.ucla.edu/events/value-water-exhibition|access-date=14. decembra 2020 |publisher=UCLA Art Science Center}}</ref> Na razstavi je sodelovalo več kot štirideset slikarjev, med njimi Jenny Holzer, Robert Longo, [[Mark Rothko]], William Kentridge, April Gornik, Kiki Smith, Pat Steir, William Kentridge, Alice Dalton Brown, Teresita Fernandez in Bill Viola.<ref>{{navedi novice |last1=Madel |first1=Robin |title=Through Art, the Value of Water Expressed |url=https://www.huffpost.com/entry/through-art-the-value-of-water-expressed_b_985997 |access-date=16. december 2020 |publisher=Huffington Post |date=6. december 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Cotter|first1=Mary|title=Manhattan Cathedral Examines "The Value of Water" in a New Star-Studded Art Exhibition|url=http://inhabitat.com/nyc/manhattan-cathedral-examines-the-value-of-water-in-a-new-star-studded-art-exhibition/|website=inhabitat.com|date=4. oktober 2011|publisher=inhabitat|access-date=14. december 2020 }}</ref> Fosterjeva je ustanovila skupino umetnikov z imenom Razmišljanje o vodi, ki uporabljajo vodo kot predmet ali medij. Med člani skupine so tudi Basia Irland, Aviva Rahmani, Betsy Damon, Diane Burko, Leila Daw, Stacy Levy, Charlotte Coté,<ref>{{navedi splet |title=Influential Figures Dr. Charlotte Cote |url=https://tseshaht.com/history-culture/influential-figures/dr-charlotte-cote-2/ |website=tseshaht.com |publisher=Tseshaht First Nation [c̓išaaʔatḥ] |access-date=19. avgust 2021}}</ref> Meridel Rubenstein, Stacy Levy, Anna Macleod in Aviva Rahmani.

Ob 10. obletnici razglasitve [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], da je dostop do vode in sanitarij temeljna človekova pravica, je dobrodelna organizacija Water Aid naročila desetim vizualnim umetnikom, da prikažejo vpliv čiste vode na življenja ljudi.<ref>{{navedi novice |title=10 years of the human rights to water and sanitation |url=https://www.unwater.org/10-years-of-the-human-rights-to-water-and-sanitation/ |access-date=19. avgusta 2021 |agency=Un - Water Family News |publisher=Organizacija združenih narodov |date=27. februarja 2020}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Water is sacred': 10 visual artists reflect on the human right to water |url=https://www.theguardian.com/global-development/2020/aug/04/water-is-sacred-10-visual-artists-reflect-on-the-human-right-to-water |access-date=19. avgusta 2021 |work=[[The Guardian]] |date=4. avgusta 2020}}</ref>

===Potegavščine z divodikovim monoksidom===
Divodikov monoksid je tehnično pravilno, vendar redko uporabljeno kemično ime vode. Ime je bilo uporabljeno v številnih potegavščinah in šalah na račun znanstvene nepismenosti. Potegavščine so se začele leta 1983, ko se je v časopisu v Durandu v Michiganu pojavil prvoaprilski članek o tem monoksidu. Lažna zgodba je vključevala resne varnostne pomisleke glede te spojine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |title=dihydrogen monoxide |access-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180502140130/http://www.dictionary.com/e/tech-science/dihydrogen-monoxide/ |archive-date=2018-05-02 |url-status=live |work=dictionary.com}}</ref> S kasnejšimi predelavami in različicami je dobila širšo prepoznavnost.<ref>{{navedi splet |url=https://kvarkadabra.net/2006/04/nevarni-dihidrogen-monoksid/ |title=Šund znanost: Nevarni dihidrogen monoksid |access-date=2022-04-19 |date=2006-04-02 |last=Kolar |first=Lana |work=[[Kvarkadabra]]}}</ref>

== Opombe ==
{{Reflist|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{Reflist}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Ball |first=Philip |title=Life's matrix : a biography of water |date=2001 |publisher=Farrar, Straus, and Giroux |isbn=9780520230088 |edition=1. }}
* {{navedi knjigo |last=Franks |first=Felix |title=Water : a matrix of life |date=2007 |publisher=Royal Society of Chemistry |isbn=9781847552341 |edition=2. }}
* {{navedi knjigo |editor-last=Lide |editor-first=D.R. |year=2003 |chapter=Dissociation constants of organic acids and bases |title=CRC Handbook of Chemistry and Physics |edition=84. |location=Boca Raton |publisher=CRC Press }}
* {{navedi knjigo |last=Reece |first=Jane B. |year=2013 |title=Campbell Biology |edition=10. |publisher=Pearson |isbn=9780321775658 }}

== Glej tudi ==
* [[težka voda]]
* [[vodikov peroksid]]
* [[Kroženje vode|Kroženje vode v naravi]]

== Zunanje povezave ==
{{commons|Category:Water}}
{{Wikislovar|voda|Voda}}
V slovenščini:
* [https://www.gov.si/podrocja/okolje-in-prostor/okolje/voda/ Stanje voda na arso.gov]
* [https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji Letna poročila o pitni vodi v Sloveniji]
V drugih jezikih:
* Lower S. [http://www.chem1.com/acad/sci/aboutwater.html Voda in njena struktura]. {{ikona en}}
* [http://stats.oecd.org/wbos/Index.aspx?DataSetCode=ENV_WAT OECD Water statistics]
* [http://www.worldwater.org/ The World's Water Data Page]
* [http://www.fao.org/nr/water/aquastat/main/index.stm FAO Comprehensive Water Database, AQUASTAT]
* [http://worldwater.org/conflict.html The Water Conflict Chronology: Water Conflict Database] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116181835/http://www.worldwater.org/conflict.html |date=2013-01-16 }}
* [http://ga.water.usgs.gov/edu/ Water science school] (USGS)
* [http://water.worldbank.org/ Portal o vodi] ([[Svetovna banka]])
* [http://www.awra.org/ America Water Resources Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180324205603/http://awra.org/ |date=24. marec 2018 }}
* [https://www.waterontheweb.org Water on the web]
* [http://www1.lsbu.ac.uk/water/ Water structure and science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228024506/http://www1.lsbu.ac.uk/water/ |date=28. december 2014 }}
* [https://www.youtube.com/watch?v=mPpKhxtFf1Q Why water is one of the weirdest things in the universe] [[BBC]] Ideas, Video, 3:16 minut, 2019
* [https://www.nsf.gov/news/special_reports/water/ The chemistry of water] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200619074258/https://www.nsf.gov/news/special_reports/water/ |date=2020-06-19 }} (NSF special report)
* [http://www.iapws.org/index.html The International Association for the Properties of Water and Steam]
* [https://www.pbs.org/wgbh/molecule-that-made-us H2O:The Molecule That Made Us], dokumentarec PBS (2020)

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Voda| ]]
[[Kategorija:Naravni viri]]
[[Kategorija:Kisikove spojine]]
[[Kategorija:Vodikove spojine]]
[[Kategorija:Oblike vode]]