Pojdi na vsebino

Slovenski etnografski muzej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.

Slovenski etnografski muzej (SEM) je osrednji slovenski etnološki muzej. Nastal je leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Začetki muzeja se navezujejo na nastajanje zbirk v okviru Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanovljen 1821). Etnografska zbirka je imela sprva le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil zunajevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, Franc Pirc, Janez Čebulj in nekateri pomorščaki.

Gradivo narodopisnega oddelka je bilo javnosti predstavljeno leta 1888, ko je bila zgrajena stavba Kranjskega deželnega muzeja - Rudolfinuma. Kustos Walter Šmid je med letoma 1905 in 1909 narodopisno zbirko preuredil in dopolnil. Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja (1923) je bil Niko Županič, prvi kustos od leta 1924 Stanko Vurnik.

Leta 1941 se je muzej preimenoval v Etnografski muzej. Po letu 1945 se je muzej usmeril v znanstveno raziskovanje. Terenske ekipe so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja sistematično preučevale, zbirale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju pred 2. svetovno vojno in po njej. Zbrale so temeljne zbirke predmetov skupaj s pisano, risano in fotografsko dokumentacijo. Leta 1964 se je muzej preimenoval v Slovenski etnografski muzej. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane.

Grad Goričane je ponudil zavetje neevropskim zbirkam in postal pomembno razstavišče za gostujoče razstave z neevropsko tematiko. V 80. letih si je muzej pospešeno začel prizadevati za pridobitev lastne stavbe. Tako se je leta 1997 preselil v nekdanjo vojašnico na Metelkovi ulici. Vojašnico so za potrebe habsburške vojske zgradili med letoma 1886 in 1889. Dve hiši na jugu stavbnega sestava je Ministrstvo za kulturo po sklepu Vlade RS leta 1995 dodelilo v rabo Slovenskemu etnografskemu muzeju.

5. junija 1997 je muzej odprl sosednjo upravno hišo. Že v naslednjem letu 1998 je sosednji objekt, današnja razstavna hiša SEM, dobil novo streho in v pritličju še surove, razdejane hiše tri začasno urejene razstavne dvorane. Še posebej v njih je do leta 2002, ko je s SEM celotna južna stran Metelkove postala gradbišče, živel muzejski uveljavljeni vsakoletni programski ciklus razstav, predavanj, koncertov, delavnic in drugih dogodkov - slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih. S tako raznovrstnimi predstavitvami kultur in načinov življenja je SEM ves ta čas poskušal udejanjati svojo vizijo muzeja kulturnih istovetnosti, ki je stičišče in srečevališče; ki je vez med naravo in civilizacijo, med preteklim in sedanjim, med svojo in tujimi kulturami. Leta 2004 je muzej dokončno odprl vrata nove razstavne hiše z razstavo Evropski etnografski muzeji v SEM. 9. marca 2006 je bila svečana otvoritev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo, ki prikazuje zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine.

Kakšna je velikost prostorov in njihova namembnost? Objekt ima v kletni etaži 2000 m2 depojskih kapacitet, v pritličju vso sodobno muzejsko infrastrukturo (informacije, garderobo, muzejsko trgovino, muzejsko kavarno, ogledne delavnice z ustreznim programom tečajev - lončarsko, tkalsko). Stalni razstavi je namenjeno 2664 m2 razstavnih površin. Občasnim in gostujočim razstavam ter drugim dogodkom so namenjene tri razstavne dvorane v pritličju s skupaj 300 m2, več etažna reprezentančna centralna avla s površino 180 m2 in večnamenska dvorana v podstrešni etaži s površino 250 m2. Vznemirljiv je tudi zunanji muzejski prostor, del skupnega prostora novega kulturnega središča na Metelkovi: z vodnimi površinami razgibana ploščad, namenjena različnim prireditvam, koncertom, zunanjim razstavnim eksperimentom in drugim aktivnostim.


Glej tudi

Zunanje povezave